in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Pozitivne afere, tokrat Zanoškar

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 08:29, 29.01.2014

Pozitivni Sloveniji se ne obeta še kmalu konca afer – tokrat je v paci Zanoškar skupaj s svojima sinovoma. Posebnost tokratne je ‘nisem vedel’, v resnici pa se je ata obnašal prav po slovensko starševsko. Pa je sploh važno, ali je poslanec oz. župan vedel kaj delata otroka in kje oz. če eden dela ‘nič’ in le telefonira v njegovem stanovanju? Ugotavljanje ‘razsvetljenja’ sploh ne bi smelo biti v igri, pomemben je namreč denar, korist, ki je bila dosežena prek javne funkcije.

Denar bi bilo treba povrniti davkoplačevalcem, to je tisto, hkrati pa je ta logični zahtevek tako zelo naiven in nerealen, da to povprečnemu državljanu sploh na misel ne pride. Žalostno je to pri politiki, ki jo merijo državljanske oči, da je pogled na ravnanja politikov le z ene strani pri denarju, na strani politike. Mnogim bi nam prišel prav dodatek za ločeno življenje, terenski dodatek, stanovanje – kaj bi ne dali te dodatke kar avtomatsko vsem, vsaj tistim zaposlenim, ki delajo za minimalno plačo!?

Zato lahko politika manipulira narod, onegavi med seboj, deli narod, ta pa se izčrpava in izlaja drug na drugega, tako politika podpihuje skrajništvo levih, desnih, pobarvanih in krvavih. Narod prav kliče po zlorabi, zato ima politika mir v svoji demokraciji. Še mesečne karte za vožnjo na delo je treba ukiniti, pa odmor za malico, saj je vse to vedno bolj privilegij zelo izbranim enakim med enakimi.

PS odločitve o usodi svojega poslanca še ni sprejela.

Medtem ko se razvija afera Zanoškar, bo v parlamentarni interpelaciji Omerzel reci in piši petnajst ur. Vse te ure, nadure in svetovalni efekti bodo padli v breme davkoplačevalcev. Pravi način za ugotavljanje ministrskih ali poslanskih napak, ki potegnejo za seboj denar, bi morala obravnavati neodvisna institucija, saj ni realno, da bi včerajšnji najboljši ‘frendi’ danes zmogli distanco … Vrana vrani ne izkljuje oči, koalicija je odločno stopila skupaj v bran ‘enemu svojih’.

  • Share/Bookmark

Pritožbe, pritožbe

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 20:13, 18.01.2014

Inšpektorat je decembra izdal delno odločbo, po kateri bi pravosodno ministrstvo zaradi vprašljive potresne varnosti moralo izseliti inšpekcijske službe iz objekta na Parmovi ulici v Ljubljani, prostore bi morali sprazniti do ponedeljka. Odločbo inšpektorata je sicer ministrstvo prejelo 6. januarja letos, delodajalci, inšpektorati in resorna ministrstva pa so bili nato seznanjeni z njeno vsebino. V skladu s to odločbo bi bil v objekt in do njega preprečen vstop nepooblaščenim osebam, in sicer zaradi zaščite premoženja večje vrednosti ter odprave nevarnosti za življenje in zdravje ljudi.
Ministrstvo se je pritožilo in v petek prejelo odločbo, po kateri jim ni treba izprazniti prostorov, inšpektorat pa bo moral postopek ponoviti.

Kot so pojasnili na pravosodnem ministrstvu, so odločbo ministrstva za infrastrukturo in prostor, s katero to odpravlja delno odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor glede prepovedi uporabe objekta na Parmovi ulici 33 v Ljubljani, prejeli v petek pozno popoldne. Zadeva se tako vrača prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
Glede na petkovo odločbo so na pravosodnem ministrstvu preklicali odločitev, da objekt na Parmovi ulici v skladu z delno odločbo inšpektorata izpraznijo do ponedeljka, 20. januarja.

Gre za objekt, ki je že dolgo predviden za rušenje, pravzaprav že cca petdeset let, znan pod imenom ‘lesene barake’. Objekt je bil prvotno v resnici v glavnem lesen, več ali manj provizoričen za začasno, največ petletno namestitev občine Bežigrad, ki se je že davno, desetletja nazaj, preselila v nove prostore na Linhartovi.

V prazne prostore so se vsakokrat, ko si je kateri od najemnikov uspel pridobiti ‘prave’ prostore, vseljevali šolniki, statistiki, gozdarji, muzealci, šahisti, smučarji, inšpektorji …, vseskozi se je šušljalo o rušitvi objekta in vsakokrat tudi poleglo. Vse do takrat, ko se je zemljišče v bližini dodelilo muslimanski skupnosti, takrat je postalo jasno, da je izpraznitev objekta le še vprašanje časa oz. denarja.

Ministrstvo za pravosodje je takoj po prejemu delne odločbe inšpektorata začelo z iskanjem prostorov v skladu s svojimi pristojnostmi. Sicer pa so, dodajajo, za posamezne selitve in organizacijske ukrepe v zvezi z delovanjem služb pristojne same inšpekcijske službe oziroma njihova resorna ministrstva.

Statistiki so se izselili pred nekaj leti, nekaj prostorov so prevzeli novodošli inšpektorji, ki so si pred tem temeljito prenovili prostore in nakupili novo opremo. Tik pred končanjem prenove je celoten trakt, ki čaka na nove inšpekcijske najemnike, o njih se šušlja, da niti nočejo v stavbo in bi naredili vse, da bi jim ne bi bilo treba.

Piko na i izpraznitvi stavbe je postavil inšpektor, ki je (znova) ugotovil, da poslopje ne ustreza predpisom o potresni varnosti. Rok izpraznitve je postavil ‘preko vseh razumnih meja’, le tri dni je dal na razpolago, potem pa se modro umaknil na bolniško in je nedosegljiv do nadaljnjega. Ogrevanje je bilo izključeno že ob dopolnilni odločbi.

Znano je, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Znano je tudi, da je v državni ureditvi pravne države omogočeno koriščenje pravnih sredstev s pritožbami po stopničkah navzgor do najvišjega, Vrhovnega sodišča in še naprej v Evropo. Za vsako upravno ali sodno odločitev se pri nas smatra, da jo je potrebno ‘ponovno proučiti’ ob predložitvi ‘novih dokazov’ in postopki se lahko vlečejo v nedogled.

Inšpekcijske službe se s Parmove še ne bodo selile. Pritožbe pa pomenijo vsakokrat ponovitev že enkrat narejenega dela, vsako upravno ali sodno odločitev se plača –krat število pritožb – res ni čudno, da imamo tako drago javno upravo in sodstvo. Dokler pritožbe plačamo davkoplačevalci, se ni bati, da bi ne imeli pravne države in pravnih instrumentov za vsak dan.

  • Share/Bookmark

Veleposlanik na pogovor

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 19:41, 16.01.2014

Ni vseeno, kdo pove naglas o slovenski razdeljenosti, o zlahka pridobljeni slovenski samostojnosti, ter o razklanosti Slovencev v odnosu do Turkove pohoda na OZN. Mi sami že lahko govoričimo, če pa si upa to storiti ameriški veleposlanik v skorajšnjem odhodu iz naše države, je pa zelo narobe.

Mussomeli je moral na zagovor na slovensko zunanje ministrstvo. Ker “od prijateljskih držav pričakujemo spoštljiv odnos,” je poudaril državni sekretar na MZZ Bogdan Benko. “Slovenci so v osamosvojitveni vojni dokazali svojo enotnost, osamosvojitev jih je združila,” je poudaril Benko v pogovoru z ameriškim veleposlanikom in mu pojasnil, da Slovenija od “prijateljskih držav pričakuje spoštljiv odnos do takratnih dogodkov in žrtev”.

Na MZZ so nezadovoljni tudi z ocenami veleposlanika o kandidaturi nekdanjega slovenskega predsednika Danila Türka za generalnega sekretarja Združenih narodov. “Mussomeli je večkrat pozval k enotnosti naroda, vendar nekatere njegove zadnje izjave, zlasti glede kandidature dr. Türka za generalnega sekretarja OZN, delitve poglabljajo,” je ministrstvo zapisalo v sporočilu za javnost.

Benko je tudi ponovil, da je slovenska vlada enotno podprla pripravljenost Türka za kandidaturo za generalnega sekretarja ZN, “ker gre za kvalificiranega in spoštovanega kandidata v mednarodni skupnosti”.

Očitno se je Mussomeli od Slovencev nalezel slovenske terminologije vseh različnih delitev naroda, ampak tako se res ne bo prikupil nikomur, odšel bo kot nebodigatreba. Bolje se mu bi pisalo, ko bi smehljajoče modro kimal na vse strani, tako se gotovo ne bi nikomur zameril.

Pred dnevom ali dvema je komentiral tudi politiko oz. vlado in politično prihodnost Slovenije in ocenil, da bi bile morebitne predčasne volitve najslabša možnost, vlada mu je pa v danih razmerah kar všeč. Zato ni šel na zagovor v premierkin kabinet!

Hudega mu ni bilo na zagovoru, saj mu je bilo dano pasivno poslušati predavanje o Sloveniji.

  • Share/Bookmark

Sestavine in sestavni deli medu

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , — pohajalka ob 18:59, 16.01.2014

Cvetni prah gensko spremenjenih rastlin v medu ne bo posebej označen, tako so odločili evropski poslanci. Nasprotniki GSO organizmov, številni potrošniki in čebelarji so na nogah, Zeleni pa opozarjajo, da Evropa, ki uvozi 40-odstotkov medu, velik del uvozi prav z območij, kjer rastejo GSO rastline.

Na prvi pogled razlika med izrazoma “sestavni del” in “sestavina” ni velika. A ko govorimo o sestavi hrane, ki jo uživamo, je lahko odločilna. Sestavine je namreč treba označiti na deklaracijah izdelkov, za sestavne dele pa to ne velja, kar pomeni, da kljub skrbno prebrani nalepki na izdelku, še vedno ni nujno, da zares veste, kaj pravzaprav jeste. Evropsko sodišče je leta 2011 odločilo, da je cvetni sestavina medu, zato bi moral biti označen.

Čeprav Slovenija načeloma nasprotuje gensko spremenjenim organizmom (GSO) v hrani in tudi njihovemu gojenju na njivah, kmetijski minister Dejan Židan pa obljublja, da bo tako tudi v prihodnje, se bo GSO vse težje izogniti, saj bi lahko iz najnovejšega dogajanja v Evropskem parlamentu sklepali, da so interesi velikih uvoznikov in proizvajalcev začeli prevladovati nad interesi potrošnikov.

Večina evropskih poslancev je namreč na zasedanju v Strasbourgu padla na izpitu iz zaščite pravice potrošnikov – tokrat gre za med. S sicer skromno večino so na glasovanju zmagali tisti, ki so nasprotovali stališču odbora Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane za jasno označevanje. To bi pomenilo, da bi bilo na embalaži jasno označeno, če med kot sestavino vsebuje cvetni prah GSO rastlin. Ker predlog ni bil sprejet, cvetnega prahu (torej sestavnega dela medu) ni potrebno posebej označevati, če ne presega 0,9-odstotnega deleža v medu.

Ker po mnenju prehranskih strokovnjakov v medu cvetnega prahu ni nikoli več kot 0,5-odstotka, to pomeni, da potrošnik na GSO prah ne bo nikoli opozorjen. Je pa vprašanje jasnega označevanja poenotilo slovenske evropske poslance. Ti so soglasno podprli stališče o jasnem označevanju. Žal pa so imeli pri tem premalo somišljenikov.

Evropska unija uvozi okoli 40-odstotkov medu. Polovico te količine iz Latinske Amerike, predvsem iz Argentine in Mehike, kjer je gojenje GSO rastlin uveljavljena praksa. Prav zato se bo temu medu na trgovinskih policah težko izogniti.

“Žal je večina evropskih poslancev podlegla močni lobistični kampanji, ki so jo vodili uvozniki medu. Odločitev je klofuta evropskim čebelarjem in potrošnikom, ki vseskozi zahtevajo jasno označevanje,” so po glasovanju sporočili iz poslanske skupine Zelenih v Evropskem parlamentu.

Interes uvoznikov je pač jasen – ob velikem nasprotovanju GSO organizmom v hrani, bi v trgovini marsikdo embalažo, označeno z nalepko o prisotnosti GSO, pustil na polici, kar pa bi seveda pomenilo njihov manjši dobiček. Trgovci zmagali. Kupce nič ne briga, če je v medu cvetni prah gensko spremenjenih rastlin

Več: ČZS

  • Share/Bookmark

Šoltes se spozna na javna naročila

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 07:26, 16.01.2014

Javno zdravstvo je eno od prioritet koalcije, prav te dni pa o prevzemu funkcije ministra za zdravje potekajo pogovori in ker niso znane vse okoliščine, bodo še, med predsednico vlade in bivšim predsednikom računskega sodišča, Kardeljevim vnukom in vodjem bodoče politične stranke Šoltesom. Prav Šoltes je najverjetnejši kandidat za zdravstvenega ministra.

V naboru še drugih imen so Šoltesa premierki predlagali kar zdravniki sami, povezani v Iniciativo zdravnikov, ki zadnje leto aktivno zahtevajo, naj odgovorni preprečijo nepravilnosti in korupcijo v zdravstvu. V pogovorih aktivno sodeluje tudi Brecelj, je pa ponudbo, da bi prevzel ministrstvo, odklonil. Šoltes je sprejemljiv kandidat tudi za zdravniško zbornico.

Lahko pa se zaradi Šoltesovega imenovanja zaplete v koaliciji, saj DeSUSu pripadata dve ministrski mesti, Šoltes pa nikakor ne more spadati v kvoto upokojencev, ampak prejkone v kvoto PS. Tako bi bilo tudi v primeru, ko bi Šoltes stopil zraven kot samostojni strokovnjak in kot član stranke.

Možnost, ki jo ponuja Erjavec za srečanje v politični odločitvi na pol poti, je takšna, da bi v zameno za zdravstveno ministrstvo dobil kakšno drugo, recimo za Slovence po svetu, ki ga sedaj vodi Komelova iz PS. Tak dogovor pa seveda Tini Komel ne bo všeč, saj se bi morala presesti v poslanske klopi in njenih popotovanj po svetu na službene stroške bi bilo konec. Vsekakor pa Erjavec namerava vztrajati pri pripadajočih dveh ministrstvih. Brez dvoma bo njegovim pričakovanjem sledila premierka in koalicija najmanj takrat, ko bi bil obstoj koalicije kot take v nevarnosti, pri čemer je Erjavec mojster.

Šoltesova kandidatura po eni strani deli koalicijo, po drugi pa so odzivi vendarle povečini pozitivni, saj ta hip verjetno ni boljšega kandidata, ki bi znal in hotel narediti nekaj reda pri zdravstvenih financah. Da le ne bi preveč ven štrleli dedkovi samoupravni geni in kanalizirali posamezno odgovornost na splošno oz. kolektivno.

Premierka ima kadrovske težave in modro se je odločila, da najprej poskrbi za zdravstveno ministrstvo, gospodarsko pa je dala na drugi tir. Logično je treba najprej zdravih delavcev, ki bodo v nadaljevanju zaganjali slovensko gospodarstvo. Gotovo pa bo moral Šoltes za ministrski položaj odložiti na kasnejši čas ustanovitev politične stranke, ker nove stranke v vladi pa ne bo pogoltnila ne koalicija ne opozicija.

Ob sestavljanju vsebine nove koalicijske pogodbe se niso pogovarjali o širjenju koalicije z neparlamentarnimi strankami ali najavljenjimi novimi strankami, zato je imenovanje Šoltesa vsaj za SD neokusen predlog. Šoltes namreč vodi društvo Verjamem, ki naj bi spomladi preraslo v stranko, Lukšič pa je že pred dnevi s svojo opazko vzbudil nekaj hude krvi med novimi in nastajajočimi strankami. Takrat je dejal, da bodo nove stranke pred volitvami “zagotovo skočile v neko koalicijo z naslovom Zares Verjamem v Solidarnost in bodo verjetno zbrale kaj več kot za sladkorni Trs glasov”.

  • Share/Bookmark

Koalicija, vsa lepa in polikana

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 19:51, 13.01.2014

Po nekaj tednih od zahtev po sklenitvi nove koalicijske pogodbe, se ponavlja mučno usklajevanje koalicijskih partnerjev pri skupnih izhodiščih nove, pa še stare niso realizirali. Vrhovna politika ima dosti dela sama s seboj in zase, v mukah, da se zanjo čim manj spremeni, po možnosti nič. Od obljubljenih predčasnih volitev nič, teša ne damo, podjetij v državni lasti tudi ne, ne ostane več dosti omembe vrednega, kar bi bilo mogoče stlačiti v koalicijsko pogodbo.

Obeta pa se uskladitev koalicijskih strank, da se napiše poseben zakon o reviziji TEŠ 6, ker da je treba poiskati odgovorne za vse dražjo investicijo, menda bi postopek moral vključevati tudi t.i. forenzično revizijo. Če bo zakonski postopek izpeljan, bo tik-tak minilo nekaj let do objave izvedbenega pravilnika in vseh potrebnih uredb za izvajanje tako zahtevnega revizijskega zakona.

Največji kamen spotike pri dogovarjanjih prvakov koalicije je prav razčiščevanje TEŠ 6, zato je poteza umika le-te iz pogodbe najboljša ta hip, da se premaknejo vrhovni politiki vsaj za ped naprej.

Koalicija se zavzema tudi za to, da čim prej zapolni izpraznjeni ministrski mesti. Še vedno se namreč išče ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministra za zdravje. Domnevno se predsednica vlade pogovarja s posameznimi kandidati, pozivi k rekonstrukciji vlade pa so za spoznanje umirjenejši.

Še pred tipkanjem koalicijske pogodbe je Erjavec že pridobil premierkino zagotovilo, da se ne bo posegalo v pokojnine, pričakuje, da bo to zapisano v pogodbi. Glede na to, da proračuna za leti 2014 in 2015 ne predvidevata nižanja pravic na področju pokojninskega zavarovanja, ne bi smela biti težava, da to zavezo navedejo tudi v koalicijski pogodbi. Erjavec si lasti zasluge za dosežek, ki je bil že pred časom dosežen.

Ni pa še niti ustnega dogovora o ustavitvi TEŠa, niti še ni doseženega dogovora katera podjetja gredo na seznam podjetij za prodajo. SOD pripravlja za TEŠ 6 strategijo, ki zahteva več napora.

Malo so se uspeli dogovoriti in malo gradiva bo tako predstavljenega poslancem koalicije, strankarska pričakovanja se niso izpolnila. Seveda pa ima Erjavec (kdo drugi) zagotovila, da bodo v roku dveh ali treh mesecev natančno določili, katera podjetja bodo privatizirali. Pogledi o umiku države iz podjetij so v koaliciji različni, eni zagovarjajo širši umik države iz lastništva podjetij, drugi so previdnejši.

Končno je postalo tudi nekaterim politikom najvišjega ranga jasno, da se država mora umakniti, ker se ni izkazala za dobro upravljavko premoženja. Zahteve so po preglednosti, ki bi jo zagotovili javni razpisi in nadzorni organi. Razpise bo seveda pisala država sama sebi, nadzorne organe bo pa tudi sama sebi imenovala. Pa še v koalicijsko pogodbo nimajo namena zapisati tega dogovora.

Po enem kolegijskem dnevu vrhovne politike, ko so se dogovorili edinole o tem, da se niso dogovorili in bodo tečne točke preprosto črtali iz pogodbe, bi bilo modro dogovorno skleniti še bistveno sestavino neopravljenega dela – kdo ga bo plačal, ta izgubljeni dan?

Januarska anketa Dela je pokazala, da se podpora parlamentarnim strankam praktično ni spremenila, pač pa je zadovoljstvo z delom vlade večje, kot je bilo pred mesecem dni. Še vedno je SD stranka z največjo podporo, sledita ji SDS in PS. Če za parlamentarne stranke ni velikih sprememb, pa so bistven premik doživele zunajparlamentarne stranke.

  • Share/Bookmark

Cvet in kamen

Zapisano pod: Haiku Tagi: , — pohajalka ob 16:20, 13.01.2014


bele skaline
iz špranje beli cveti
soncu mahajo

  • Share/Bookmark

Podjetniške elite po novinarjevi zamisli

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 14:25, 10.01.2014

Verjamemo v podjetnike, da nas bodo potegnili iz dreka, če že vse drugo rakom žvižga popotne pesmi. Zatakne se pa (vedno znova) pri denarju: heh, zaslužiti pa podjetniki ne smejo, pa čeprav denar sam po sebi ni nemoralen, ne redi in ni nezakonit – je pa ena boljših stvari, ki se ti lahko pripetijo v življenju.

Članarina je tista, ki se ljudem zatakne v misli, za članarino v elitni novoustanovljeni podjetniški klub za boljšo Slovenijo je potrebno odšteti kar 3000 evrov letno. Kako posluje podjetnik, ki zmore tolikšno članarino? Je takšna baraba lahko poštena?

To so sicer znana imena slovenskega gospodarstva – Bagatelj, Pečečnik, Akrapovič, Grah …šestintrideset jih je – druži pa jih baje skupni interes, da bi Sloveniji povrnili ugled in povečali njeno prepoznavnost. Slovenske zavisti jim pač ne bo uspelo preseči, ker smo se Slovenci kar nekako odvadili sodelovanja, skupnega nastopa, delovanja v skupnem interesu in podobnih ‘anomalij’.

Pameten uspešen podjetnik je namreč danes tisti, ki zna skriti svoj zaslužek, ne več samo pred davkarijo, ampak tudi pred sosedi, prijatelji, sodelavci, pred mediji – sicer se izpostavi na pranger in mu grozi odvzem premoženja, kar smo poznali že okrog zadnjih slovenskih vojn.

Člani podjetniškega kluba pričakujejo trikratni prirast članstva že v enem letu in dodatne sekcije, študentsko, sekcijo mladih podjetnikov in druge. Prelepo, da bi bilo res, saj so vstopni pogoji za vstop v klub že po članarini elitni, podjetniki pa morajo imeti še nujno poravnane obveznosti do zaposlenih in do države.

Akrapovič se spominja zgodovine, saj pravi, da je bilo podjetništvo v naših krajih celo preganjano, tudi pošteni podjetniki so bili v ljudstvu izenačeni z vodji, ki so prišli do denarja na nepošten način. Jakopin pravi, da so majhna in srednja podjetja tista, ki družbo peljejo naprej.

Pobudnik in operativni vodja GIZ Slovenian business club je Uroš Slak, tisti, ki je znal ‘šraufati’ tudi kakšnega tajkuna v svoji oddaji (ki je ni več, na nacionalki je dobil nogo): »V združenju Slovenian business club je zdravo jedro slovenskega gospodarstva, podjetjem bomo pomagali pri prodoru na tuje trge.« Pobudo je predstavil Pečečniku in ideja je oživela.
Združenje se bo oglasilo, ko bo potreba po tem, da povedo, kakšen bi moral biti razvoj gospodarstva v Sloveniji in kakšne ukrepe bi morali sprejemati, če želimo uspešna podjetja na svetovnih trgih.

Klub je organiziran kot gospodarsko interesno združenje podjetnikov, ki so sami uresničili podjetniško idejo ali so nasledniki družinskih podjetij, podjetnikov, ki niso sodelovali v tajnkunskih zgodbah (beri: so sami uresničili podjetniško idejo), niso člani političnih strank (beri: so sami uresničili podjetniško idejo), plačujejo davke in niso v kazenskih postopkih. Ti podjetniki peljejo Slovenijo iz recesije, oni so tisti, ki z ustvarjanjem dodane vrednosti omogočajo javno šolstvo, zdravstvo, kulturo, šport in tako naprej.

Pogoj neudeležbe v kazenskih postopkih najbolj ‘štrli’ med ostalimi pogoji, prav ta pa bi moral biti samoumeven na gospodarskem in političnem področju. Prav ta je tudi tisti, ki edini uspešno opravi s korupcijo na preventiven način. Vsaka kurativa je že v osnovi neuspešna (razen v primeru utaje davkov) in dražja za družbeno skupnost (zaradi nikoli uspešno dokončanih obsojilnih postopkov).

Slak se drži zlatega pravila uspešnega podjetnika: druži se z najboljšimi. Bistvo tega druženja je pač denar – ni težko služiti v okolju denarja. Slovenijo radi primerjamo s slabšimi od sebe, ob tem res pridobimo (lažen) občutek, da smo boljši, a ta ‘boljši’ je boljši za pol moškega spolnega mišjega organa. Če bo ideja GIZa zaživela v resnici, bo še vseeno prelepo, da bi bilo resnično. Čas še ni zrel.

  • Share/Bookmark

Alkoholna kultura v luki Luka Koper

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 12:00, 10.01.2014

Spletna stran Luke Koper: »Luka Koper, d.d. v koprskem pristanišču izvaja pristaniške in logistične storitve. Zastavljamo si ambiciozne cilje, da bi hkrati zadovoljili želje kupcev, lastnikov družbe in zaposlenih v podjetju. Želimo biti odlični, zato smo leta 2005 stopili na pot k evropski poslovni odličnosti in leta 2006 prejeli nagrado za uvrstitev med finaliste evropske nagrade za poslovno odličnost. Od 2009 naše delo odlikuje tudi okoljski certifikat EMAS, sicer pa za kakovost našega dela jamčijo številni drugi certifikati.« (op.: pred prihodom ggm v upravo)

Današnja seja nadzornega sveta Luke Koper, na kateri bi morali odločati o imenovanju novega člana uprave, bo potekala v znamenju znamenitega torkovega incidenta, ko so policisti zaradi vožnje pod vplivom alkohola ustavili predsednika uprave Gašparja Gašparja Mišiča. Nadzorniki dogodka še niso komentirali, Mišičevo ravnanje pa je bilo deležno številnih obsodb. Sam pravi, da odstopil ne bo.

Na spletni strani ni najti zapisov o pijančevalski kulturi luke Luka Koper, kar bi znalo otežiti odločanje nadzornega sveta glede pijančevanja GGM. V internih aktih ev. zapisanih ukrepih zoper pijance v podjetju po vsej verjetnosti ni mogoče uporabiti za najvišje zaposlence.

Koliko alkohola je treba spiti, da se napiha 0,59 mg/l? Najmanj štiri velike pive ali osem dcl vina ali štirikrat po 0,3 žganja – približek velja za moškega pri cca 80 kg teže in pihanje približno v uri po popivanju ob neznanih spremnih dejavnikih. Takole preko palca te pijače ni ne vem kaj, za enega dedca, dovolj pa za prometne disciplinske ukrepe, torej preveč in nevzdržno za udeležbo v prometu.

Zaradi popularne divje vožnje v domači pristan v izogib bližnjem srečanju z ‘modrimi’ možmi v začetku tedna se odpira mnogo vprašanj in možni odgovori ostajajo možni, ker ukrepanje je pač v rokah nadzornikov po prosti presoji, navkljub mnogim pritiskom javnosti.

Zakonski predpisi so hudo povračilni za profesionalne voznike in luški upravnik je bil nesporno v vlogi voznika službenega avtomobila. Ne le pijan, tudi omamljen po njegovih izjavah zaradi hkratnega uživanja zdravil. Kričanje sredi noči kali nočni mir, pa tudi sicer ne kaže nekega zrelega vedenja človeka, ki upravlja veliko podjetje. Nasprotno, kaže celo na možnost izgredniškega in vehementnega vedenja v poslovnih procesih.

Načeloma ljudje nimamo izdelanega jasnega odklonilnega odnosa do pijancev, nasprotno, celo zabavajo nas, ko mahajo z vsemi okončinami okrog sebe in nas samozavestno zabavajo v lovljenju ravnotežja v besedah in dejanjih. Le domov jih ni dobro vzeti, ker preprosto niso za nobeno rabo.

Luštni so, a le do takrat, ko jih doživimo v vlogi očeta, brata, moža, otroka v svoji družini … poslovodje na visokem položaju v podjetju, kjer delamo. V Sloveniji še vedno velja ugotovitev, da pijančeva žena prikriva dejanja, ki jih naredi pijanec, povprečno desetino svojega življenja, dobrih osem in več let, po desetletnih mukah se šele odloči za ukrepe in ločitev.
Postajamo podobni velikemu slovanskemu narodu, kjer se je še do nedavnega spilo mnogo vodke ob vseh priložnostih, kar je štelo za neobhodno in slabo se je pisalo vsakomur, ki ni dovolj ‘nesel’. Še nekaj desetletij nazaj je tudi v Sloveniji, predvsem na Dolenjskem, bilo podobno. Dojenčke se je ‘umirjalo’ s cunjico, namočeno v vino, včasih celo v šnopček.

GGM je v prepričanju, da ne dela nič narobe, če pije in potem sede v službeni avtomobil in se z njim pelje domov, ostal začasno brez vozniške, čaka pa ga še obdolžilni predlog; mediji poročajo, da so ga morali vkleniti zaradi upiranja. “Z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da nikakor ne bi sedel za volan, če ne bi bil prepričan v svoje vozniške sposobnosti. Ne želim polemizirati glede izida testa vinjenosti, vendar rezultatu pripisujem tudi dejstvo, da zaradi bolezni že več dni jemljem močna zdravila,” je izjavil za medije. Izjava je podobna izjavi blondinke, ki je odgovorila policaju, da se je zato zaletela v planke, ker brisalci ne delajo.

Na uživanje alkohola vplivajo različni sprožilci, vedno pa gre za duševno motnjo odvisnosti od kemičnih sredstev, s katerimi si človek pomaga v premagovanju težav, ki jim trezen ni kos in je alkoholna omama svojevrsten time-out. Ni normalno se zapijati in opijati, še posebej si tega ne bi smeli privoščiti ljudje, ki imajo že sicer težave s samoobvladovanjem. Toleranca do popivanja vodstvenih oseb je nesprejemljiva iz poslovnih razlogov, ker takšen človek ni zanesljiv, morda zaradi slabših povezav med opitim in treznim stanjem.

Seja nadzornikov luke Luka Koper bo v znamenju resnega prometnega prekrška GGM, ta naj bi bil njegov prvi takšen prekršek. Najbrž ne bo zadnji, saj je na veliko fotografiran s pijačo v roki, morda bo kar v ustaljeni pozi (s kozarčkom) pojasnjeval svoje ravnanje članom nadzornega sveta. Če mu bo v sodnem postopku odvzeto vozniško dovoljenje za stalno, je neljubi zaplet že vnaprej odpleten z zaposlitvijo službenega šoferja v Luki.

Da je ravnanje GGM izredno neodgovorno in da bi se morali najvišji predstavniki družb zavedati, da družbo predstavljajo ves čas svojega delovanja, poudarjajo v SOD, kot nedopustno in neodgovorno ravnanje označuje premierka, kritični pa so tudi predsedniki koalicijskih strank.

Povsem drugačna luč bi razsvetlila vprašanja in odgovore o pijančevanju predsednika uprave, če bi možakar recimo nekoga do smrti povozil v pijanskem begu. Tretjino hudih nesreč v prometu povzroče prav vinjene osebe. Pa še dobro, da ni bilo tako, in se razmišljanja ustavijo ob misli, da je tip pač ‘nekaj spil in kaj potem’!

Šankarska klima v poslovodenju pa tudi ni več sprejemljiva vrednota, vsaj v državah okrog naše in tudi v valilnici Slovanov so se poslovodni vedenjski vzorci že spremenili. Mi capljamo za Rusi, za unijo, za Ameriko … vsak naslednji kozarček je slajši od prejšnjega in vsaka naslednja poslovna odločitev v alkoholni omami je fenomenalnejša od prejšnje …

Pijančevati ali ne pijančevati sploh ni vprašanje, saj v ‘biti, ostati v luki’ ne bo vplivalo. Malo prepiha pač.

  • Share/Bookmark

Znakovni jezik je materin jezik

Zapisano pod: Domovina, Ljudje Tagi: , — pohajalka ob 08:49, 3.01.2014

‘Slišijo’ z očmi, ‘govorijo’ z rokami … tako govorijo materni jezik gluhi ljudje, govorijo znakovni jezik. To kar so v slovenskem jeziku besede, so za znakovni jezik kretnje. Namesto glasu in izgovorjenih besed uporablja znakovni jezik roke, telo, obraz, usta in glavo za izražanje najrazličnejših vsebin. Namesto sluha, s katerim sprejemamo besede, gluhi uporabljajo vid, s katerim sprejemajo kretnje. V Sloveniji slovenski znakovni jezik kot jezik sporazumevanja in prvi jezik uporablja okoli 1.500 gluhih oseb.

Podobnost govornega in znakovnega jezika je v tem, da sta govorni in znakovni jezik živa jezika in tako kot se govorni jezik spreminja in se pojavljajo nove besede, se tudi v znakovnem jeziku porajajo nove ali dopolnjene kretnje, ki nadomeščajo stare. Prav tako kot ima lahko ena beseda več pomenov, lahko tudi z eno kretnjo izrazimo več pomenov ali obratno.

V Sloveniji od nedavnega spoznavamo tudi znakovni jezik za dojenčke, ki ni znakovni jezik za gluhe, je zgolj del znakovnega jezika za gluhe s poenostavljenimi kretnjami in naravnimi gibi. Znakovni jezik za dojenčke je enostaven in naraven način komunikacije z otrokom še preden spregovori. To so posamezni znaki, ki predstavljajo posamezne besede in enostavne pojme kot so „jesti“, „mleko“ ali „še“.

S slovenskim znakovnim jezikom se ohranjajo tudi jezikovne različnosti posameznih področij v Sloveniji in kultura gluhih. Po Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika je znakovni jezik naravno sredstvo za sporazumevanje gluhih ljudi kot vizualno-znakovni jezikovni sistem z določeno postavitvijo, lego, usmerjenostjo in gibom rok in prstov ter mimiko obraza.

Slovenski znakovni jeziki je kompleksen, strukturiran, živ jezik. Ima močno kulturno osnovo in pripada velikemu številu znakovnih jezikov, ki so razširjene med skupnostmi gluhih po vsem svetu. Vpliv na znakovne jezike po vsem svetu beležimo v 18. stoletju, ko se je ustanovila prva šola za gluhe. In ravno zaradi vpliva iz tujine, je korake v tej smeri naredila tudi Slovenija.

Po sprejetju zakona leta 2002 se znakovni jezik uveljavlja na vseh področjih zasebnega in javnega življenja. Gluha oseba imam pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalcih javnih pooblastil oziroma izvajali javnih služb. Prav tako ima gluha oseba pravico uporabljati znakovni jezik tudi v vseh drugih življenjskih situacijah, v katerih ji gluhota pomeni oviro pri zadovoljevanju njenih potreb.

Vlada razglasila 14. november za dan slovenskega znakovnega jezika, na ta dan je bil leta 2002 Objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika v Uradnem listu RS.

Več: spletna stran Ministrstva za delo

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |