in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Nikoli več!

Zapisano pod: Domovina Tagi: — pohajalka ob 16:25, 15.12.2013

Značilnost slovenske bančne krize je, da je država daleč največja lastnica v obeh največjih bankah, NLB in NKBM, ti dve predstavljata tudi pretežen del bančnega trga. Država je pomemben neposreden in posreden lastnik tudi v tretji največji banki, Abanki.

Skupni obseg dokapitalizacij NLB je v zadnjih treh letih znašal cca 650 mio, potem ko je bila ta banka že leta 2008 dokapitalizirana za 300 mio, večino je vplačala država (pa ne od svojega, ker svojega še nikoli ni imela).

Za dokapitalizacijo NKBM je bilo v tem času porabljenih cca 200 mio, od tega je večina odpadla na državo in tri državna podjetja, ki so tudi ‘država’, Gen energija, Elektro Slov. in Pošta Slov.

Obe banki sta v procesih filanja postali še bolj državni in proces se je zaciklal. Da bi ne bilo opaziti, kako slab gospodar je država s svojim portfeljem, se je odločila oblikovanje slabe banke, na katero se bodo prenesle slabe terjatve. Prenosu bodo sledile še dokapitalizacije kapitalsko podhranjenih bank.

Prenos slabih naložb pa je za državo verjetno preveliko javnofinančno breme. V vsakem primeru bo sanacija bank kratkoročno negativno vplivala na javne finance. Javni primanjkljaj bo naslednje leto verjetno presegel sedem procentov bdp, javni dolg pa se bo verjetno dvignil nad 70 procentov bdb. Prihodnje leto bo morala država odplačati za cca štiri mrd dolga, kar je toliko, kot približno znesejo vse slovenske penzije.

EU jasno opozarja in sporoča Sloveniji: zagnati je treba gospodarstvo, brez tega bodo šli vsi dosedanji stroški bančnih sanacij v nič. Za zagon gospodarstva pa ni treba čakati novih kreditov, kot si predstavlja slovensko podjetništvo. Izvesti je potrebno proces razdolževanja podjetij tako, da povečajo delež lastniškega kapitala in poleg finančnega morajo podjetja izpeljati še poslovno prestrukturiranje. Ker nimamo domačega kapitala, to nujno pomeni večjo odprtost za tuje naložbe.

Končno pa bi bilo treba razmisliti o bankah tudi dolgoročno: dokapitalizacije z davkoplačevalskim denarjem nikoli več.

  • Share/Bookmark
 

12 komentarjev

avtor lordwales

15.12.2013 @ 22:11

Srbi pravijo:

Posle jebanja nema kajanja.

Pohajalka očitno živimo v napačni državi, kontinentu in planetu.

avtor Rak

16.12.2013 @ 15:53

“….dokapitalizacije z davkoplačevalskim denarjem nikoli več”.

Iz tvojih ust v božja ušesa,…. ampak dvomim, da bi kaj pomagalo

avtor Pohajalka

16.12.2013 @ 17:15

Lordwales, kar je, je. Za nazaj res ni treba dosti dela, pa se brž najde krivce, podpise se pogleda. Ampak kdo bo svoje sodil – saj takrat, ko so ogroženi, se še najhujši nasprotniki skupaj vzamejo.

Za naprej bi bilo pa res treba kaj spremeniti, sicer se bomo eden za drugim izselili, šment.

avtor Pohajalka

16.12.2013 @ 17:18

Rak, govorjenje ali pisanje res ne bo zaleglo. Morda bi se pa dalo kaj narediti!

avtor stricmarc

16.12.2013 @ 19:44

Povsod po svetu so glavna bremena sanacije bank nosile države.Tudi v Avstriji je zasebno Hypo Bank reševala država. S čigavim denarjem? Manj ko bo imela država lastnih prihodkov (carine, takse, deleži v podjetjih…), več bo denarja davkoplačevalcev, Čeprav je zdaj splošna histerija pljuvanja po banklah, je vseeno potrebno malo racionalne distance.Da so bamke posojale denar preko običajnega mnogokratnika depozitov, se je smatralo v strokovnih krogih za inovativni pristop. Direktorja, ki bi vodil kontervativno politiko ( previdnost pri zadolževanju in kritičnost do kreditov) ne bi zagotavljal dovolj velike rasti poslovanja glede na konkurenco. Lastniki bi ga zamenjali in se mu danes, ko se je pokazalo, da je imel prav, ne bi nihče opravičil.Kreditna histerija ob poceni denarju pri vstopu v EU je sicer vplivala na hitro rast BDP ( v času 1. vlade JJ), ki pa je v krizi pokazala kot veliki padec.trezna preiskava brez pretenzij političnega boja, bo pokazala, da smo ravnali podobno kot ostali svet, ki ga je v času konjukture gnal pohlep. Seveda pa je bilo tudi malomarnosti, koruptivnosti in prav je, da se kaznuje s ciljem poslovne higiene. Tudi s privatizacijo bank se država ne bo mogla rešiti bremena v primeru ponovitve krize, saj so banke srce, ki poganja kri v gospodarstvu. Se pa krize ponavljajo periodično, občasno, povsod po svetu, lokalno in globalno.
Da država sanira banke zadnjič, je le politična puhlica. Morda se bodo naslednjič preko evropske povezave bank. Ampak račun bo ponovno plačala država.

avtor pohajalka

16.12.2013 @ 19:58

Stric Marč, ene stvari so od vekomaj in na vekomaj, to že drži. Ampak bančni posli pa se spreminjajo in enkrat bo tako, da bodo banke, ki ne bodo znale delati svojega posla, pač šle v stečaj.

Veliko berem in veliko se učim o bančništvu zadnje čase, pa kar ne morem razumeti, da je treba banke sanirati zaradi ‘zagona gospodarstva’?! Puf-na-puf pa res ne daje dobička, ali pa tudi gospodinjiti ne znam več.

Menim, da banke rešujemo zaradi tistih, ki jim je to v njihovem interesu.

Za krize pa je značilno, da takrat služijo barabe.

avtor stricmarc

17.12.2013 @ 09:29

Gospodarstvo že dolgo ni več gospodinjska logika. Banke npr.posojajo bistveno več denarja, kot imajo hranilnih vlog ( 8-10X več). Denar že dolgo nima več zlate podlage in se ga tiska po potrebi. Ljudje kupujejo na kredit, torej nekaj, kar še ni zasluženo in privarčevano.Brez denarja kupujemo pridelke, surovine, ki bodo pridelane ali načrpane šele čez nekaj let. Z borzo in nedenarnimi plačilnimi instrumenti je ekoniomija že od srednjega veka naprej vse manj podobna gospodinjskemu proračunu.In če bi danes vpeljali sistem, kupi, če lahko plačaš z denarjem, bi se produkcija prepolovila (odpadle bi kreditne kartice, prodaja na kredit, na lizing, na obroke…).Tudi prezadolžena podjetja bi se sesula, če bi banke prenehale obnavljati kredite in jih tako držati pri življenju (tako imenovani revolving krediti).

avtor Rak

17.12.2013 @ 10:46

Sric Marč, očitno si strokovnjak na področju financ, kar jaz niti približno nisem, čeprav sem v zadnjem času prebral precej literature svetovnih ekonomskih in finančnih kapacitet, ampak kljub temu menim, da tudi ko najemaš kredit, kalkuliraš, kako se ti bo odplačevanje izšlo. Vsak razumno razmišljujoči človek bi ob tem pustil neko rezervo za vsak slučaj. Ampak ne, večina kreditojemalcev in kreditodajalcev v tem sodobnem svetu finančnega poslovanja stremi k špekulativnemu pričakovanju koristi zase, bodisi, da računa na inflatorne učinke, bodisi na neodplačevanje kreditov, kar pa seveda že sodi v sfero finančnega hazarda oziroma kriminala. Sem spadajo tudi prezadolžena podjetja, ki so ravno s to logiko zašla v svojo krizo. Kredit sam po sebi po moje ni slabost, samo sodobno razmišljanje o njegovi priročnosti malverzacij pelje v propad. Kot sem bral, se trendi v ekonomiji pač oblikujejo po zgodovinskih dogajanjih in ukrepih oblastnih in finančnih institucij. Več ne bi razglabljal, ker me ponekod zmanjka, menim pa, da s takim ravnanjem v svetovnem merilu ponovno drvimo v novo krizo.

P.S. moj pokojni oče, sicer samo mizar, a razmišljujoč človek, me je vedno učil, da naj ne jemljem novega kredita, da bi z njim odplačeval starega. Naj raje malo stisnem zobe in se potrudim. Drugo pa, kar mi je še posebno v ponos, če že kradeš, kradi z očmi in ušesi, obe roki pa globoko v žep. Še danes sem mu hvaležen, roke in pamet sem res raje uporabljal za ustvarjanje. In s tem, kar sem v svojem dosedanjem življenju ustvaril, tako v materialnem kot nematerialnem smislu, sem zelo zadovoljen.

avtor Pohajalka

17.12.2013 @ 15:41

Pri kreditih pravzaprav ni nič narobe, dokler se lahko vračajo. Denar sam po sebi je pač tudi tržno blago, tisti, ki najame kredit, kupuje denar.

Denar se splača kupiti zgolj takrat, ko bo ta prinesel več prihodka, kot bo znesel nakup denarja. Če se jemlje posojilo za poplačevanje obresti prejšnjih zadolževanj, je to finančna smrt.

Če kreditodajalec (banka) ne dobi iztržka (poplačila kredita), ni dober trgovec z denarjem, zaradi neznanja ali barabije. Podobno se dogaja pri izčrpavanju podjetij. Tik pred koncem vse živo krade in vozi ven.

Če se država zakreditira (na račun ljudstva), tudi ne more biti prav. Obstojijo meje, ko je zadolževanje še vzdržno.

Zelo logično se mi zdi, da je treba postaviti meje. Žal samo z reševanjem bank še nismo naredili tako rekoč prav nič.

avtor lordwales

21.12.2013 @ 20:28

Živimo, da preživimo, tudi vse bančne luknje.
( važno je, da sami ne pademo vanjo )

avtor lordwales

21.12.2013 @ 20:29

V Honduras ali Indijo koromandijo?
Saj še do Trsta ne moremo, s temi dohodki, ki jim imamo.

avtor Pohajalka

22.12.2013 @ 07:40

Ja, to pomeni, da moramo preživeti s tem, kar dobimo, kolikor nam plačajo za naše delo.

Potovalni stroški bodo vedno višji, za premike iz kraja v kraj bomo morali kmalu od ust jemati.

Lukenj pa se je res treba izogibati, cestnih še posebej.

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |