in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Petek, trinajsti

Zapisano pod: Domovina Tagi: — pohajalka ob 12:02, 4.12.2013

Evropa, srednji vek in kako naprej v pričakovanju izračunov stresnih testov, slednje je zdaj vprašanje. Evropo imenujemo tudi stara gospa, tako ji priznavamo dolgotrajnost, zaključeno celoto, čeprav ni celina, narode, države, kulturo, krščanstvo … identitet dovolj in še za dobro mero bi jih bilo. V naših bančnih zgodbah smo bolj Evropa kot Slovenija, ker je tak evropski red.

Srednjeveška Evropa je bila razdeljena na veliko gospostev in držav, ki so se pogosto zapletle v krvave spopade, z identiteto pa ni bilo Evropejcem prav nič težko, Evropo in Evropejce je združevala pripadnost krščanski veroizpovedi. Narodi so se mešali, države umirale in se rojevale nove, veroizpoved je Evropo držala skupaj.

Veroizpovedi vplivajo na vrednote, običaje, rituale, skratka na razmišljanje in delovanje človeka v družbi. Za drugače misleče se je nekoč opredeljevalo pripadnike drugih veroizpovedi in zanje ni bilo prostora. Edina druga, vendar sorodna verska skupnost, ki so jo bili srednjeveški Evropejci pripravljeni dopuščati v svoji bližini, je bila judovska. A sobivanje je bilo krhko, globoko v podzavesti je vsajena podoba zahrbtnih Judov, ki so na smrt obsodili samega Jezusa.

Toleranco do strpnosti je zagotovil judovski denar. Kristjanom je bilo posojanje denarja za obresti prepovedano, Judov pa takšni predpisi niso omejevali. Z velikimi zalogami v trenutku dostopne gotovine so postali odličen finančni vir zapravljivega plemstva in ambicioznih vladarjev. Kristjane so predpisi omejili v posojanju denarju, v ‘kupovanju’ denarja – izposojanju pa ne.

Evropejci so judovske sosede sprejemali vsaj toliko časa, dokler so si od njih lahko obetali koristi. Tako je bilo nekoč tudi na današnjem Slovenskem in še danes je toleranca do bogatunov z malhami denarja zgolj do takrat, ko imajo tudi drugi korist od njihovega denarja. Potem jih proglasijo za barabe, ‘umazane bankirje’ in jim zakonito zaplenijo premoženje.

Brata Hačim in Muš sta sredi 14. stoletja ustvarila pravo finančno združbo, posli so cveteli, a sta tudi kmalu na lastni koži občutila temnejše plati srednjeveškega bančništva. Mogočni gospodje, ki so se brezglavo zadolževali v judovski posojilnici, plemiške rodbine in pomembni velikaši (do grofov Celjskih), so sčasoma ugotovili, da jim denarja nikoli ne bo uspelo vrniti.

Svojo moč in vpliv so dolžniki izkoristili za pritisk na nesrečna Juda. Ker sta bila zaradi svoje verske pripadnosti že tako obstranca, bi v neenakopravnem sporu zaman iskala zaslombo sodišča. Muš je iz svojega domovanja pobegnil neznano kam, da bi obvaroval lastno življenje, Hačim pa mu je verjetno kmalu sledil.

V dogajanje se je vmešal še najvišji posvetni oblastnik v deželi, habsburški vojvoda Albreht. Brez zadržkov je podprl upnike, ukazal zapleniti Hačimovo in Muševo premoženje ter razveljavil njune terjatve. Plemičem, ki so se tako zlahka znebili vrtoglavih dolgov, je za svojo uslugo izstavil visok račun. Odkupiti so se mu morali na različne načine, nekateri so postali njegovi vazali, drugi so se obvezali, da mu bodo v sili zagotovili vojaško podporo.

Hačimu in Mušu se je bilo nato dovoljeno vrniti domov, toda razlastitev je zanju pomenila hud udarec, od katerega si nista nikoli več zares opomogla. Muš je večkrat zaman iskal pravico pri grofu Hermanu Celjskem in vojvodi Albrehtu. Trpki dogodki so zasejali tudi dolgotrajni razdor med bratoma, ki je tlel vse do Muševe smrti.

Tako se je simbolično končalo verjetno najbolj cvetoče obdobje judovskega bankirstva na Spodnjem Štajerskem. Asociacija na novoustavljeno slovensko slabo banko je namerna. V Evropi (in Sloveniji) nič novega, čeprav so bankirji vmes izumili institut kreditne sposobnosti.

Petek, trinajsti bo več vzel, kot je posojeni denar dal. Točke preloma itak ni mogoče izračunati, ker se Slovenci pufamo za obresti, ne za vlaganje v gospodarstvo. Mnogo Slovencev si je že dalo štrik za vrat, ko so se zaplezali v najemanje kreditov za obresti. Država ni vzvišena nad samomorom.

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev

avtor NoMercy

4.12.2013 @ 18:47

Beri kdaj Ihana tukaj na SIOL_u … kako smo prišli sem, kjer smo ☺

Kako bomo iz tega šli ven … vsaj EU in EMU rabita “grde” račke … itak pa je 80% ljudi na Zemlji v buli zaradi globalizacije, ki se je začela že davno. Pač ni več kaj novega (celine, planeti …) za odkrivati, kjer bi domorodce strigli samo v toplem .. je treba “ovce” striči tudi v mrazu :)

avtor pohajalka

6.12.2013 @ 16:39

Bom prebrala, seveda, rada se naučim kaj več.

Vse minule čase se je striglo, tega se tudi v prihodnosti ne bo mogoče izogniti.

Starejša ko sem, bolj mi je težko sprejeti dejstvo, da je vedno tako: eni delajo, sadove njihovega dela uživajo položajni brezdelneži, samo družbeni red se vsake toliko drugače imenuje.
:P

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |