in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Vedeževanje za domovino v letu 2014

Zapisano pod: Satira Tagi: — pohajalka ob 18:03, 29.12.2013

Slovenija bo leta 2014 še vedno samostojna, neodvisna in enotna država štirih petin Slovencev in petine drugih narodov. Tudi naslednje leto bomo še v skupnosti z Evropsko unijo. Gospodarstvo še ne bo okrevalo, ker njegovega zagona ne bo nihče zares zaganjal, množica podjetnikov pa bo čakala na razpise, iskala tuje trge in poceni delovno silo. Še vedno bomo izjemno solidarni, dobrotniški, dobrodelni in podobnih ravnanj za dvig lastne bedne samopodobe.

Starostna struktura državljanov bo še vedno na strani starejših, trend bo naraščal še vsaj dve desetletji. Toliko časa je potrebnega za preobrazbo otrok v odrasle volivce in za pozabljenje stresnih časov, v katerih so le-ti bili izdelovani. Javni prevozniki si bodo začasno opomogli zaradi na silo spremenjenih prevoznih navad upokojencev. Razlog bo do konca neznan, ker upokojenci pač ne bodo priznali, da so tako revni, da nimajo za bencin, ker so še letos doplačevali bencinu za svoje otroke in vnuke.

Starci se bodo iz domov ostarelih vrnili v svoje prejšnje domove in bodo iz majhnih preužitkarskih sobic grdo gledali po dveh generacijah potomstva, ki so jim zakuhali neljubo sceno. Njihovi otroci se bodo pred njimi umikali na podeželje v dnino, tabrh, sezonska kmečka opravila, da se bodo vsaj najedli, otroci bodo pokasirali domače zadolžitve in bodo manj hodili v šole. Vrtci se bodo prestrukturirali in dokapitalizirali v počitniške rezidence za parlamentarne in božično-novoletne politične počitnice.

Strici in tete iz ozadja bodo izgubili politično moč, ker jih varovanci in varovanke ne bodo več potrebovali, saj se bodo osamosvojili tudi uradno in neuradno; nepremičninskemu davku se bodo izognili tako, da bodo odpirali firme na svojih domačih naslovih in nanje prelili gospodinjske in premoženjske stroške. Ljudje pač moramo delati in večina mora zaslužiti zase, za svojo družino, za šefa in šefovega šefa in lastnika firme in njihove družine.

Ministri slovenske vlade bodo še pred dogovorom o popravljeni koalicijski pogodbi soglasno izglasovali za čas trajanja ministrovanja odpoved članstvu politične stranke, katerih člani so sicer, oz. bodo njihove članske dolžnosti zamrznjene. Soglasje bo doseženo zaradi osipa primernih ministrskih kandidatov za izpraznjena delovna mesta. Neuradno pa zato, da se bodo sploh še lahko uskladili.

Novih davkov leta 2014 še ne bo, ker bo ljudstvu počil film, pa čeprav nepremičninski zakon še ne bo stopil v veljavo. Uradniki delajo tako, kot da bo, ljudstvo pa tudi. Ob odhodu Janše v zapor se bodo zbrale velikanske ljudske množice v njegovo podporo, skupaj s traktorji in avtobusi. Vse dogajanje bo imelo nekaj opraviti z denarjem, ampak porekla in njegovega toka ne bo mogoče pojasniti. Bodo pa pojasnjeni premiki za naprej in nazaj.

Vlada bo objavila, da spet zmanjkuje denarja in bo zato ukinila javno zdravstvo, javno šolstvo in ukinila plačevanje prispevkov za duhovnike večinskih verskih skupnosti. Tik pred izbruhom največjih slovenskih demonstracij oz. protestov kdaj koli, bodo vsi nastopajoči mirno zapustili dogodek in šli domov gledat televizijo. Naslednji dan bo vlada objavila, da je finančnemu ministru uspelo dobiti nov kredit in to pod zelo ugodnimi pogoji, saj bo njegovo odplačevanje odloženo najmanj za tri generacije, skupaj z glavnico in obrestmi vred.

Janković se bo odmrznil, zahteval kongres in zmagal. Prav njegova zmaga pa bo znova pognala velike množice ljudi na cesto. Z Bratuškovo bosta sklenila nov dogovor o nenapadanju in neovajanju. Ljudstvo bo v Ljubljani zadovoljno plačevalo letošnjo podaljšano uro parkiranja in še eno za povrh iz leta 2014.

Ministrskih resorjev bo v novi koalicijski pogodbi polovico manj. Tudi število poslancev bodo s kriznim zakonom prepolovili, državni svet bo ukinjen, prav tako pa tudi vse razvojne agencije, LASi in javne svetovalne službe. Nadomestili jih bodo preprosti in jasni eu-dekreti s priloženimi obrazci, ki si jih bo lahko vsak sam sprintal.

Pokojnine bodo znižane po mesecih: meseci s črko r za en odstotek (zaradi višjih stroškov kurjave), meseci brez črke r pa za dvajset odstotkov (ker vsi penzionisti po zemlji rijejo in pridelujejo solato). Plače bodo višje za pol odstotka, a le v javnem sektorju, zaradi izplačila nadur za leta veljavnosti varčevalnega zakona. Zaradi zamude pri sklenitvi teh socialnih paktov bodo znižanja poračunana za dvajset let za nazaj, zvišanja pa bodo reprogramirana do leta 2114.

Pri denarju (če ga ni) se pa itak vse neha, tudi vedeževanje.

Aja, še za Erjavca povem: povabljen bo v peto politično stranko …

  • Share/Bookmark

Tepežni dan

Zapisano pod: Domovina Tagi: — pohajalka ob 08:30, 28.12.2013

“REŠTE SE, REŠTE SE, ZDRAVI VESELI, DOLGI, DEBELI.
DA BI DOSEGLI SIVO BRADO IN DOČAKALI LETO MLADO!”, tako in podobno se derejo otroci medtem ko mahajo s šibo na tepežni dan.

Danes je ta tepežni dan, a to ne pomeni, da se bomo tepli vsevprek, ampak bodo danes tepeni starši, tepli jih bodo lahko pa kar njihovi otroci. Praznik je uvedla cerkev, kot praznik otrok, ki so umrli v Betlehemu.

Na ta dan lahko edinokrat v letu otroci tepejo odrasle. S šibo, ki ima življenjsko moč rastline, z dotikom to moč prenašajo na odraslega. Gre sicer za simbolni pomen v najboljši zamisli, a zna se zgoditi, da jo kakšen odrasli skupi zares, če se je otrokom preveč zameril preko minulega leta.

Otroci začno tepežkati že zgodaj zjutraj pa do poldneva. Gredo od hiše do hiše, od vrat do vrat in tepežkajo, najprej pa opravijo s svojimi starši. Za darilo so nekoč lahko dobili štručko, sadje, suho sadje, orehe, tudi denar ali klobaso.

Največkrat pravica tepežkanja na Slovenskem pripada najmlajšemu od otrok. Za ta namen se uporabi čisto prava leskova šiba, ravno prav dolga in ravno prav tanka, da se lepo poleže in zapelje po zadnji plati.

Danes je tepežni dan, zato je treba otrokom dati dinarčka za tepežkanje. A z leskovo šibo jih danes ne dobijo le starši, tudi več drugih odraslih pride na vrsto, zato se tepežkarju lahko nacinglja kar lepa vsota.

Morda se kakšen tepežkar napoti z leskovo šibo prav do vrha, k politikom, ti si še najbolj zaslužijo tepežkanja, tudi po zadnji plati, pa ne samo na tepežni dan in ne v simbolnem pomenu. Sodni postopki namreč stanejo dosti denarcev, narod dobi pa le moralno zadoščenje, ki ga pri najboljšemu sosedu ni mogoče vnovčiti.

  • Share/Bookmark

Obsodba sodnika

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 19:16, 23.12.2013

Še ne pravnomočno je obsojen podkupljivi celjski sodnik Milko Škoberne na pet let in pol zaporne kazni, 19.000 evrov denarne kazni, vrniti pa bo moral tudi 12.000 evrov premoženjske koristi (podkupnine).

Če bo sodba nekoč v prihodnosti pravnomočna, o čemer bo odločalo višje sodišče, sodnik koruptivnega dejanja ne bo več mogel ponoviti, ker mu bo sodniška funkcija prenehala. Prejemanja podkupnine in zlorabe položaja ga je obsodila cehovska kolegica. Tožilka se bo verjetno pritožila, ker je zahtevala osem let zaporne kazni.

Tožilstvo je Škobernetu očitalo, da je kot sodnik zlorabil položaj, ker naj bi leta 2010 v zameno za podkupnino poskrbel za odpravo pripora in mednarodne tiralice za nekdanjega lastnika nočnega lokala v Celju Esada Čehajića, osumljenega kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami.

Škoberne in domnevna posrednika – Esad Ramić in Marjan Salobir – naj bi od Čehajića najprej prejeli 9000, nato pa zahtevali še 50.000 evrov. A naj bi se Čehajić temu uprl ter vse tri prijavil. Policija je nato v tajnem policijskem postopku izvedla navidezno predajo podkupnine.

Ramić in Salobir sta tik pred koncem postopka krivdo priznala in se s tožilstvom dogovorila za nižjo kazen. Oba sta bila obsojena na pogojno kazen.

Prvi obsojeni sodnik v samostojni Sloveniji je bil obsojen, ker se ni zmogel ustaviti o pravem času. Sprva mu je bil ugoden zahtevek po podkupnini, ob drugem zahtevku pa je podkupovalcu zavrelo in ga je ovadil. Preveliki apetiti škodijo, za obračun pa je treba kar dosti časa: tri leta. A obračun še ni dokončen, ker sodba še ni pravnomočna.

Pritožb in zavlačevanj bi bilo malo ali nič, ko bi morali tisti, ki vložijo pritožbo pa jim v postopku ni ugodeno, kar sami plačali vse sodne stroške in še stroške nasprotnih strank.

Vrhovno sodišče RS je ob sodbi ocenilo, da kakšni dodatni ukrepi, ki bi preprečili primere, kot je Škobernetov, niso potrebni. Navajajo tudi, da sodnikovo delo med opravljanjem funkcije nenehno spremljajo skozi izdelavo ocen sodniške službe in službeni nadzor.

Kot poudarjajo, mora poleg drugih ukrepov sodnik že za samo izvolitev izpolnjevati kriterije osebnostne primernosti za opravljanje funkcije. Osebnostno neprimerna za opravljanje sodniške funkcije je oseba, za katero je mogoče na podlagi njenega dotedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da sodniške funkcije ne bo opravljala strokovno, pošteno ali vestno ali da kot sodnik ne bo varovala sodniškega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja. Prav tako za sodnika ni osebnostno primerna oseba, ki je bila obsojena za kaznivo dejanje, zaradi katerega je podan razlog za razrešitev sodnika.

  • Share/Bookmark

Najbolj znana puška na svetu

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , — pohajalka ob 18:05, 23.12.2013

To je legendarna ruska avtomatska jurišna puška AK-47, kalašnikovka, po svetu so je prodali več kot sto milijonov. Priljubljena je predvsem zaradi poceni izdelave in preprostega vzdrževanja ter vzdržljivosti.

Mihail Kalašnikov, izumitelj in snovalec te najbolj znane puške na svetu, je umrl v 95. letu starosti. Prav zaradi svoje puške velja za ruskega narodnega heroja. Ime puške se nanaša na avtomatsko puško (AK) in leto (1947), ko jo je avtor ustvaril.

“Ustvaril sem orožje, da bi branil meje domovine. Ni moja krivda, da so jo včasih uporabili, kjer je ne bi smeli. To je krivda politikov,” je dejal pred tremi leti na slovesnosti v Kremlju, na kateri mu je takratni ruski predsednik Dmitrij Medvedjev podelil visoko državno odlikovanje “heroj Rusije”.

Kalašnikovke še vedno uporabljajo borci na številnih vojnih območjih, na primer v Iraku, Afganistanu in Somaliji, uporabljajo jo vojske v 106 državah. Prvič so jo uporabili v vojski Sovjetske zveze leta 1949.

Kalašnikov se je v zgodovino zapisal kot snovalec lahkega orožja. Poleg kalašnikovke sta med njegovimi najbolj znanimi stvaritvami še puški AKM in AK-74.

  • Share/Bookmark

Minister z roko nad denarjem

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 09:32, 23.12.2013

Prodati bi morali vse banke, pravi predsednik Pahor, ampak on lahko govori, kar hoče, odloča pač ne. Minister z roko nad denarjem je Čufer, in on pravi, da se bodo kopja o strateškem lastništvu lomila pri sektorjih, kjer je še denar. Največ razprave pričakuje o energetiki, kljub temu, da tudi tu ‘skleda že pušča’. Pričakuje tudi najti sposobne in neodvisne upravljavce za SDH.

DZ bo predlog novega zakona o SDH predvidoma obravnaval na januarski seji. Tako kot v prejšnji različici tudi ta predvideva preoblikovanje Soda v SDH, v katerem bodo zbrane vse naložbe države in tako upravljane z enega mesta. K holdingu se bo pripojila tudi Kapitalska družba, ki pa ostaja samostojna pravna oseba. V razpravi o Slovenskem državnem holdingu (SDH) v DZ se bo po Čuferjevem mnenju pokazalo, ali je slovenska politika sposobna upravljati državno premoženje, ne da bi ga pri tem plenila.

Interesa za politično obvladovanje sektorja logistike, gradbeništva, trgovcev, pivovarjev ni več, ker so ‘sklede prazne ali celo prevrnjene in razbite’. Zadovoljevanje parcialnih interesov se torej obeta v energetiki. Čufer meni, da bi moralo biti strateško tisto, kar zagotavlja nacionalno varnost, torej logistične povezave, infrastruktura na letališčih in v Luki Koper ter železnice. Vse to bi bilo lahko oddano v upravljanje s koncesijo, ni nuje po stoodstotni državni lasti.

Slovenska podjetja, katerim primanjkuje pet milijard evrov kapitala, bodo po njegovem mnenju potreben kapital lahko dobila od strateških partnerjev v tujini, ker je kapitala v Sloveniji razmeroma malo. “Tudi pred letom 2004 ga je bilo malo. Da so bila podjetja v Sloveniji vredna milijarde, je bila zgolj iluzija. Kapitala ni bilo, bil je le zasebni dolg, ki je zdaj postal javni dolg. Razdelili smo si ga z dokapitalizacijo bank. Spet se vračamo v fazo pred pivovarsko vojno, ko je Slovenija šla v smer, ki je bila precej bolj tržna,” pravi minister.

Glede prodaje deleža v NLB do 25 odstotkov in ene delnice minister pravi, da so dali zavezo, da bo država ohranila manjšinski kontrolni delež. Če pa se bo skozi proces privatizacije izkazalo smiselno, da proda celotni delež, pa bodo to predlagali DZ, napoveduje minister.

Meni, da predčasnih volitev ne bo in da niti ne bi vplivale na bančno sanacijo. Vlada ima pooblastila za sprejemanje odločitev v zvezi z bankami, kljub temu pa si država daljše politične krize ne more privoščiti, saj bi pomenilo višje stroške financiranja. Časa, ki bo pokazal ali ima minister prav, si je že kupil nedavno, spomladi si ga bo znova z novim zadolževanjem države – ne, državljanov. Človek bi se vprašal, ali ima človek v glavi tudi kakšno misel na svoje potomstvo ob svojih idejah financiranja.

Delo je objavilo anketo, po kateri 80 odstotkov vprašanih meni, da za nastanek bančne luknje v državnih bankah ne bo nihče odgovarjal. 38 odstotkov anketirancev meni, naj država po dokapitalizaciji proda celoten delež v vseh bankah. 37 odstotkov vprašanih meni, da bi morala država banke delno privatizirati, s čimer bi ohranila kontrolni delež, za ohranitev bank v državni lasti pa je 16 odstotkov vprašanih. Večina, in sicer 71 odstotkov vprašanih, dokapitalizacije bank ne podpira, 22 odstotkov pa jo.

Morda ima Pahor prav glede prodaje vseh bank – in njegova prognoza, da bi se začeli kazati prvi pozitivni rezultati ob božiču osorej tudi. Čufer pač ne razmišlja dolgoročno, saj mu ni treba. Mandat traja do volitev, čas pa je ugoden za finančne špekulacije.

  • Share/Bookmark

Premierka je povedala pod ‘absolutno’

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 08:33, 23.12.2013

Po dobro opravljenjem delu v bančnem sektorju bomo v naslednjem letu vse naše sile usmerili v nadaljnjo sanacijo gospodarstva, pomoč mladim in zdravstveno reformo. S sanacijo bančnega sistema nismo naredili še ničesar, je pa to osnova, da se lahko pogovarjamo, kaj bomo v našem gospodarstvu in z našim gospodarstvom naredili naprej, pripoveduje Alenka Bratušek.

V anketi, objavljeni v Delu, 30 odstotkov vprašanih meni, da je bančna luknja pričakovano velika, po mnenju 28 odstotkov vprašanih je večja, kot so pričakovali, po mnenju 26 odstotkov pa, da je veliko večja, kot so pričakovali. Štiri petine vprašanih meni, da za nastanek bančne luknje v državnih bankah ne bo nihče odgovarjal.

Ključni del sanacije gospodarstva je privatizacija. Ne bo se sklepalo “nikakršnih kupčij kar tako” in bo moralo vse potekati zelo transparentno. “Ne bomo se dogovarjali pod mizo ali z vsakim posebej, vsi postopki bodo potekali popolnoma transparentno, z javnimi razpisi.” Transparentnost je po premierkinih besedah izjemno pomembna, ker je “zaupanje ljudi v privatizacijo v tem trenutku enako nič”. Bratuškova sicer ob tem poudarja, da za to ni kriva ona ali njena vlada, temveč napačni koraki v preteklosti.

Za privatizacijo je po premierkinih besedah pripravljen zelo podroben časovni načrt, ki pa ga ne želijo javno razkriti, da ne bi bilo pritiskov. “Absolutno je pa naš načrt, da se te prodaje, ki se zdaj začenjajo, končajo v naslednjem letu,” je sklenila.

Nekdo od tistih, ki berejo komentarje, je iz njih preplonkal napotke in jih položil v premierkina usta za izjave medijem. Absolutno bolje pozno kot nikoli, če bo le Bratuškova slišala samo sebe in se naglo zasukala. Umik države iz gospodarstva je ta hip najboljša poteza vlade, takoj za tem pa bi bilo modro spisati zakone, resolucije in strategije, da tudi nekoč v prihodnosti ne bo problemov slabim upravljanjem državnega premoženja.

Umik države ni nekaj slabega, ampak pozitivnega – premierka ima prav. Da je treba naglo kaj ukreniti, povedo tudi javnomnenjske raziskave. Vlado Alenke Bratušek kot uspešno ocenjuje le še četrtina Slovencev, je pokazala raziskava agencije Ninamedia, kot neuspešno jo ocenjuje kar 68,5 odstotka anketiranih, so pokazali izidi telefonske ankete Vox populi na vzorcu 700 ljudi, ki jo je objavil Dnevnik. Na volitvah bi bili prvi SD, drugi SDS, “pozitivci” pa šele tretji.

Alenka Bratušek zdaj absolutno vse ve, morda tudi to, da časa ni več veliko, zato naj brž zamenja krilo z dvojimi hlačami.

  • Share/Bookmark

Kanonik, ki ni več

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 19:37, 16.12.2013

Apostolska nunciatura v RS obvešča o statusu Mirka Krašovca:

na brezprizivno odločitev pristojne cerkvene oblasti je bil gospodu Mirku Krašovcu odvzet naziv kanonika Mariborskega metropolitanskega kapitlja z vsemi pripadajočimi dolžnostmi, možnostmi, beneficiji, privilegiji, častmi, insignijami in ugodnostmi. Odvzete so mu bile tudi vse naloge in zadolžitve, ki mu jih je podelil njegov ordinarij. Ob tem gospoda Mirka Krašovca veže dolžnost bivanja v opatiji Št. Pavel v Labotski dolini (v Avstriji) za čas enega leta z namenom, da premišljuje o svoji hudi odgovornosti v povezavi z očitanimi dogodki in o odnosu med človekom, materialnimi dobrinami in Cerkvijo v luči vere. Za čas bivanja v samostanu mu je bila naložena tudi prepoved javnega izvrševanja duhovniške službe.

Znano je, da gospod Mirko Krašovec ob različnih priložnostih predstavlja svoje poglede na finančni zlom mariborske nadškofije. Kljub temu, da je prejel (posebna) navodila in jih tudi uradno sprejel, gospod Mirko Krašovec čas namenjen pokori v samostanu v Št. Pavlu v Labotski dolini (v Avstriji) izrablja za širjenje informacij, ki niso skladne z ugotovitvami formalnih preiskav organov, ki jih je ustanovil Sveti sedež. Zato je primerno pojasniti zadevo in razglasiti kanonične kazni, ki so bile naložene gospodu Mirku Krašovcu zaradi dokazanih nezakonitih dejanj v času opravljanja službe ekonoma mariborske nadškofije.

Ob naložitvi ustnih navodil gospodu Krašovcu decembra 2012 je bil z navodili seznanjen samo on in njegov ordinarij, saj pregled odgovornosti ostalih vpletenih oseb v finančni zlom mariborske nadškofije (med temi tudi škofov) še ni bil zaključen. Sedaj, ob sklepu teh postopkov, se kazni, ki so bile naložene gospodu Krašovcu in ki jih je takrat tudi sprejel, lahko objavijo. V tem kontekstu je potrebno pojasniti in razumeti pomen izraza »sobotno leto«, ki je bil takrat uporabljen za opis Kraševčevega umika iz javnega življenja mariborske nadškofije.

Vir: Slovenska škofovska konferenca

Tožilec je novembra v nadaljevanju sojenja nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu v zadevi Betnava predlagal štiriletno zaporno kazen. V nekoliko spremenjeni obtožnici se mu očita napeljevanje h kaznivemu dejanju v škodo EU. Za to kaznivo dejanje pa je zagrožena kazen do osem let zapora.

  • Share/Bookmark

Nikoli več!

Zapisano pod: Domovina Tagi: — pohajalka ob 16:25, 15.12.2013

Značilnost slovenske bančne krize je, da je država daleč največja lastnica v obeh največjih bankah, NLB in NKBM, ti dve predstavljata tudi pretežen del bančnega trga. Država je pomemben neposreden in posreden lastnik tudi v tretji največji banki, Abanki.

Skupni obseg dokapitalizacij NLB je v zadnjih treh letih znašal cca 650 mio, potem ko je bila ta banka že leta 2008 dokapitalizirana za 300 mio, večino je vplačala država (pa ne od svojega, ker svojega še nikoli ni imela).

Za dokapitalizacijo NKBM je bilo v tem času porabljenih cca 200 mio, od tega je večina odpadla na državo in tri državna podjetja, ki so tudi ‘država’, Gen energija, Elektro Slov. in Pošta Slov.

Obe banki sta v procesih filanja postali še bolj državni in proces se je zaciklal. Da bi ne bilo opaziti, kako slab gospodar je država s svojim portfeljem, se je odločila oblikovanje slabe banke, na katero se bodo prenesle slabe terjatve. Prenosu bodo sledile še dokapitalizacije kapitalsko podhranjenih bank.

Prenos slabih naložb pa je za državo verjetno preveliko javnofinančno breme. V vsakem primeru bo sanacija bank kratkoročno negativno vplivala na javne finance. Javni primanjkljaj bo naslednje leto verjetno presegel sedem procentov bdp, javni dolg pa se bo verjetno dvignil nad 70 procentov bdb. Prihodnje leto bo morala država odplačati za cca štiri mrd dolga, kar je toliko, kot približno znesejo vse slovenske penzije.

EU jasno opozarja in sporoča Sloveniji: zagnati je treba gospodarstvo, brez tega bodo šli vsi dosedanji stroški bančnih sanacij v nič. Za zagon gospodarstva pa ni treba čakati novih kreditov, kot si predstavlja slovensko podjetništvo. Izvesti je potrebno proces razdolževanja podjetij tako, da povečajo delež lastniškega kapitala in poleg finančnega morajo podjetja izpeljati še poslovno prestrukturiranje. Ker nimamo domačega kapitala, to nujno pomeni večjo odprtost za tuje naložbe.

Končno pa bi bilo treba razmisliti o bankah tudi dolgoročno: dokapitalizacije z davkoplačevalskim denarjem nikoli več.

  • Share/Bookmark

Solidarnost na obzorju

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 10:59, 14.12.2013

V Ljubljani se danes ustanavlja prva vstajniška politična stranka Solidarnost. Sestavljalo jo bo troje vstajniških oz. državljanskih gibanj – Mreža za neposredno demokracijo, Odbor za pravično in solidarno družbo in Vseslovenska ljudska vstaja.

Do ustanovitve prihaja leto dni od nastanka gibanj na protestih. Ustanovitev pomeni, da bodo sprejemali program, statut, etični kodeks in seveda izvolili organe stranke. Novo stranko bodo vodili trije predsedniki kolektivno prav zaradi tako zelo heterogene sestave ustanoviteljev (verjetno Uroš Lubej, Damjan Mandelc in Marina Tavčar Krajnc). Zelo verjetno pa bo generalni sekretar stranke nekoč znani član LDS Božidar Flajšman.

Trojno predsedstvo bo morda začasno, če bodo uspeli preseči nasprotna stališča in jih izoblikovati v navzven enotno strankino stališče. Kako zelo težko pride v naši državi do konsenza na različnih ravneh politike ali gospodarstva je znano, nasprotna stališča in posledično nasprotna ravnanja pa pokasiramo državljani.

Solidarnost je torej prvi politični poskus vstajnikov; po mnenju javnosti ima visok potencial, volilnega uspeha pa ji ta pač še ne zagotavlja. Morda še najbolj zato, ker program stranke paberkuje všečne zamisli že obstoječih političnih strank in se kadrovsko sestavlja pretežno iz oklestkov zdaj in nekoč obstoječih ali transformiranih političnih opcij.

Hvalevredno je, da vstajniki žele storiti korak naprej in se iz civilne oblike družbenega gibanja formirati v politično stranko. Trojno predsedstvo je morda dober preizkusni kamen in dobra alternativa običajnem strankarskem prvačenju maziljenih liderjev. Praksa namiguje na tvegano potezo, saj recimo PS še vedno muči muke v nerazčiščenosti voditelja stranke. Pooblastila za vodenje sicer ima Bratuškova, a Janković se lahko vsak hip domisli znova vzeti vajeti v svoje roke tudi formalno.

Drugačen primer je lider SDS, kateremu članstvo odpušča vse mogoče prestopke in ga podpira obtožbam in (še nepravnomočni) obsodbi – brez Janše bi se strankin kader razsul po drugih političnih strankah, očitno je treba enega človeka, ki pooseblja stranko navzven in navznoter.

Povsem mogoče je tudi, da se novoustanovljene politične stranke že boje tudi liderji drugih strank, recimo predsednik SD se že obreguje obnjo, rekoč, da niti liderja ne morejo izbrati izmed sebe. Struje se pač dogajajo večinoma v vseh strankah, starejših in preoblikovanih mlajših, pojav je pogost in ne kaže na ev. slabost zgolj Solidarnosti.

Ali gre za demokratično potezo ali se obeta razkol v stranki še pred volitvami, bo pokazal čas. Razočarani volivci leve opcije bodo verjetneje izbrali kakšno bolj sredinsko opcijo na prihodnjih volitvah. Sredinskost pa samo po sebi žal ne bo zagotovila osredinjenja na reševanje družbenih političnih in gospodarskih problemov.

V stranki Solidarnost si želijo bolj neposreden vpliv državljanov na odločanje, zato si bodo med drugim prizadevali za možnost odpoklica izvoljenega politika in možnost predčasnih volitev z referendumom, povrnitev vloge referendumov in obvezno udeležbo na volitvah v DZ. Zavzemali se bodo za oster obračun s korupcijo, obrambo socialne ter krepitev pravne države in zagotavljali uresničljiv gospodarski program. Poudarek dajejo ohranitvi slovenskega gospodarstva v lasti države ter da v prihodnosti ne bi več prelagali bremen na ramena najbolj revnih. Napovedujejo zavzemanje za drugačne rešitve, ki bodo bolje reševale socialne probleme naše družbe.

Želijo uveljaviti drugačen koncept v delovanju navznoter, da bi preprečili avtoritarno vodenje in gradnjo kulta osebnosti kot ene hujših anomalij partitokracije v Sloveniji. V stranki verjamejo, da bodo morali temu slediti tudi v drugih strankah, kjer se danes soočajo s problemom stroge hierarhije ter neupoštevanjem članstva na odločitve vodstva.

Po ustanovitvi podjetniške stranke bo vstajniška že druga letos na novo ustanovljena politična stranka. Ne prva ne druga ne predvideva v svojih programih konkretnih zamisli v povezovanju in sodelovanju slovenske politike za dosego skupnih ciljev za vso slovensko družbo. Volivci bomo še vedno razpeti med dopadljivimi programski drobci, kar zna podaljševati politično agonijo ‘zagotavljanja zadostne politične podpore in močne koalicije’. Bistvenih premikov slovenske družbe še ne more biti.

  • Share/Bookmark

Konoplja, marihuana

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 16:17, 13.12.2013

Slovenski konopljin socialni klub je uspel do danes, ko se izteče rok, zbrati dovolj podpisov pod predloge treh zakonov:

o samozdravljenju,
o konoplji in
o osnovnem bivanju,

Zakonske predloge skupaj s podpisi vložili v državni zbor predvidoma 23. decembra. Za zakon o samozdravljenju so zbrali okoli 8800 podpisov, pod zakon o konoplji več kot 10.000, podpise pod zakon o osnovnem bivanju pa je prispevalo dobrih 8000 volivcev.

Predsednik državnega zbora Janko Veber je rok za zbiranje podpisov določil sredi oktobra, iztekel pa se bo danes. Za vložitev zakonskega predloga v zakonodajni postopek zadostuje 5000 podpisov.

Predlog zakona o samozdravljenju sicer predvideva, da bi se lahko vsak sam odločal, s katerimi zdravili in zdravilnimi rastlinami se bo zdravil, v ta namen pa bi imel pravico gojiti katerokoli rastlino, v kolikor je ne bi prodajal.

Zakon o konoplji, ki ga predlaga Slovenski konopljin socialni klub, bi dovolil uporabo konoplje v industrijske in zdravstvene namene. Dovoljeno bi bilo tudi gojenje konoplje v omejenih količinah za lastne potrebe.

Predlog zakona o osnovnem bivanju pa določa, da bi lahko osebe, ki javnemu podjetju za uporabo javnih storitev dolgujejo denar, dolgove odplačale s prostovoljnim delom v javnem podjetju. Prav tako bi lahko po tem zakonskem predlogu vsak v brezplačen najem za pridelavo hrane dobil javno zemljišče.

Verjetno je le še vprašanje časa, ko bo konoplja ’sproščena’, dekriminalizirana, a na veliko je ne bo še kmalu mogoče gojiti, sploh pa ne na javnih zemljiščih, namenjenih za pridelavo hrane. Gotovo bo število sadik vsaj podzakonsko določeno in predpisano varovanje pred tistimi, ki bi jo raje rabutali kot pridelali sami.

Za odkrivanje nasadov konoplje se v naši državi porabi veliko davkoplačevalskega denarja. Antidepresive in protibolečinske medikamente se predpisuje na veliko kot nekoč vitamine in antibiotike. Antidepresivi ali protibolečinske tablete podobno kot konoplja ne zdravijo. Sploh antidepresivi učinkujejo podobno kot konoplja v zmernih dozah: boli za spoznanje manj (psihično ali fizično), se pa človek manj sekira.

Mogoče pa je, da konoplja ali podobni ‘dodatki prehrani’ res zdravijo, pravijo ljudje, da je vse v glavi.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |