in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Slabe čase naredijo slabi ljudje

Zapisano pod: Domovina, Ljudje Tagi: , , , — pohajalka ob 15:06, 29.11.2013

Kriza je v svetu in je tudi pri nas. Ljudje se odzivajo s protesti in demonstracijami. Večina slovenske proteste označuje za neuspešne, ker je protestnikom spodletelo pri bistvenem: iskanju in predstavitvi alternative obstoječemu sistemu. Mnenja so različna tudi glede opredelitve elit ali ljudstva, proteste se poskuša vriniti elitam in ljudstvu, kar je v bistvu logično, nobena človeška dejavnost ni zgolj bela ali črna, v sivini se vse giblje in zgolj bolj ali manj uspešno teži k belemu ali črnemu.

Protesti so že zgodovinsko zaznamovali vse večje nezadovoljstvo v slovenski družbi. Iz minulih se po določenem obdobju lahko najde za nazaj celo še kakšen nov slovenski junak, ker Slovenci ljubimo junake, ki se borijo za nas, za narod. Če umrejo pri tem, se zlomijo pod bremenom, ki mu niso kos kot zmagovalci ali jih kar ustrelijo, jih imamo še raje in praznujemo obletnice njihovih smrti. Žrtve in mučeniki nam dajo občutek božje ali posvetne bližine, z nami je bil mesija ali Kralj Matjaž.

Z elitami pa Slovenci nočemo sobivati, brez njih žal ne moremo, ker so elite kljub negativnemu prizvoku sestavni del sistema, problem pa je izguba legitimnosti političnih elit. Da so nujne, pokaže že golo dejstvo, da se izpraznjeno mesto v trenutku zapolni, že zaradi narave politike, ki je jedrno uporaba in varovanje (lastne) moči.

Kriza vedno nastane zaradi napačnih prejšnjih odločitev tistih, ki so (bili) kompetentni za odločanje, v politiki so to politiki, ki bi v Sloveniji poleg poklica politika opravljali še svetovanja, pisali knjige, imeli hkrati še predavateljski kateder in bili edini ali večinski lastnik gospodarske družbe. Od Napoleona naprej pa žal napoleonov skoraj ni več in prva stvar, ki se mora zgoditi slovenskim politikom je ta, da se začno končno že vendar odločati pri sebi in izbrati eno poklicno dejavnost ter jo pošteno in v redu opravljati. Korupcija potem sploh ne bo problem, ali pa bo v obvladljivi meri.

Pri gospodarskih elitah velja podobno; podjetniki bi strašno radi hkrati opravljali gospodarsko dejavnost svojega podjetja in poslovodjem ne dajo dihati zaradi stalnih ukazov ali nasvetov, hkrati imajo močno potrebo po nadziranju drugih podjetij in se radi dajo imenovati v nadzorne organe, še posebej so zaželena državna ali pretežno državna podjetja ali banke. Še za časa uspešne podjetniške kariere doživljajo za nujno pisateljsko žilico in bi pisali priročnike, ker hkrati seveda tudi reklamirajo, predavajo ali svetujejo v šolah in univerzah. Eno z drugim in javnost jim prizna kompetenco še za politično udejstvovanje.

Iznajdljivi gospodarstveniki se hkrati udejstvujejo v gospodarstvu, šolstvu in politiki. Manj uspešni se zavlečejo iz gospodarstva v politiko in preveslajo tistih nepolnih pet let (mandat in denarno nadomestilo), si nalobirajo usluge za kredite in nepovratna sredstva in preplužijo še nekaj let v svojih novih podjetjih s koriščenjem uslug. Neuspešni gospodarstveniki se ob predavateljskih izkušnja drže rezervne tržne niše in furajo motivacijska predavanja (‘vi to zmorete ob dobri podjetniški ideji brez subvencij in nepovratnih sredstev’?).

Niso pa vse elite škodljive, pa tudi ne vedno. Družbeno odgovorno elite ravnajo takrat, ko to koristi tudi njim samim, za primer, ki je blizu ljudstvu, so politiki – občinarji, župani, ki jim je gotovo v interesu, da se lokalno okolje razvija. Koristi njim, gradbincem, turizmu in še komu že zaradi omogočenega dolgoročnejšega črpanja rent. Naj bodo elite politične ali gospodarske, skozi lokalno okolje jim rente prinašajo stalne in redne dohodke od premoženja, kapitala ali tujega dela, ki ne zahteva od uživalca niti dela niti nasprotne dajatve.

Nasprotno pa globalizacija gospodarstva ustvarja iz sebe in zase nomadske, plenilske elite. Uspeh teh elit ni povezan z razvojem lokalnega okolja, ampak ga brezobzirno opustošijo, za seboj pa puste nemalokrat zastrupljeno zemljo in izčrpane ter bolne ljudi; ostane revščina in brezposelnost. Tudi znotraj držav se dogaja tako – na račun nerazvitih okolij se na podoben način okoriščajo domače politične in gospodarske elite. Opustošeno področje domače in tuje elite zapuste in se preselijo v nov kraj ali drugo državo, sodobno nomadstvo pač.

Predvsem pod pritiskom zunanjih elit je načeta legitimnost domače politike, upravičenost za opravljanje politične funkcije, zakonitost. Gospodarstvo v Sloveniji živi in diha kapitalizem, v vlogi domačega trgovskega posrednika pa buržoazni vladajoči razred zagotavlja prodajo po za tujega kupca ugodnih cenah in to na način, da se presežna vrednost pretaka s periferije v center.

Kljub velikemu nezadovoljstvu ljudstva do sedaj protestnikom še ni uspelo sproducirati niti enega dobrega političnega programa, kar je novonastalih strank, so programe po malem povzemale iz programov obstoječih političnih strank (ki jih minimalno uresničujejo ali pa sploh ne) in dodajo alinejo ali dve po svojih interesih. Zatajila je tudi intelektualna elita, ki sicer produktivno kritizira, poklekne pa pred konkretnimi predlogi za alternative, kar je prezahteven izziv tudi za intelektualce.

Političnega dialoga je premalo med političnimi akterji, pa tudi večji del protestnikov zavrača komunikacijo v smislu, da se nimajo kaj pogovarjati z oblastjo. Bistvena in osnovna sestavina demokracije pa je dialog, zmožnost ‘povedati’ in zmožnost ’slišati’. Ko se človek rodi na ta svet, pride med ljudi, ki so že tam. Ko odrašča, se mu pridružujejo v ta svet mlajši. S temi ljudmi, ki so, je treba vzpostaviti dialog, ker preprosto drugih ljudi ni. Zavračanje možnosti dogovarjanja je smrt za demokracijo, ne pa lobiji ali elite ali drugače: izčrpavanje naroda na levo-desnih frontah je narodova smrt.

Korupcija pa pomeni podkupovanje in podkupljivost zlasti v javnem življenju. Gre za pokvarjenost, izprijenost, nepoštenost. Če ni ponudbe, tudi povpraševanje zamre. Korupcija nima svojega lastnega obstoja ali življenja, je pojav, ki je najtesneje povezan z ljudmi, delamo jo ljudje. Nemogoče je iztrebiti korupcijo, koruptivne ljudi pa zlahka, le sproti in pošteno jih je treba po žepu udariti.

  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev

avtor lordwales

29.11.2013 @ 20:55

Dobre pa dobri ljudje, tako da je stanje nekje vmes!

avtor Stric Marč

29.11.2013 @ 22:02

Pohajalka! Odličen zapis.

avtor pohajalka

30.11.2013 @ 19:39

Lordwales, jaz bi raje dobre čase, nič vmes, nič slabega.
Slabo že prav tečno dolgo traja in se mi prav nič ne vidi vmes. Kje so poskriti dobri ljudje?

avtor pohajalka

30.11.2013 @ 19:39

Stric Marč, hvala!

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |