in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Varčevanje na današnji dan

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , , — pohajalka ob 06:45, 31.10.2013

Svetovni dan varčevanja je danes. Varčevanje je dober podjem. Varčevanje pomeni, da človek zazna neko svojo potrebo in se jo trudi v času realizirati z varčevanjem iz svojega kupčka denarja. V obdobju varčevanja se je treba odpovedovati drugim stvarem, saj denarja ni težko zapraviti. Medtem ko varčujemo, se nakupna ideja dokončno izkristalizira, včasih se preračunljivo odločimo, da želene stvari v resnici ne potrebujemo in se odločimo za kaj drugega.

Čudež, najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na varčevanje, pa je zaposlitev. Zaslužek iz lastnega dela, zasluženi kupček denarja. V ustavi piše, da imamo v naši državi zagotovljeno pravico dela, delo zagotavlja celotni družbeni položaj človeka in mu po lastni presoji omogoča tudi varčevanje.

Preurejanje denarnih tokov pri nas najbolj obvlada država sama in ta podjem naslavlja z varčevanjem. Močno varčuje in današnji svetovni dan varčevanja je še najbolj njen praznik, ker svoj podjem obvlada v potankosti. Njen podjem je zagotavljati državljanom nenehno in neprestano, da bi se v svoji državi dobro počutili, bili varni in preskrbljeni, zadovoljni z državno upravo – proces, ki se ne bo nikoli končal, je to. Zato država varčuje na tujih plečih.

Država je tudi dobra učiteljica, saj nenehno s svojim zgledom dopoveduje državljanom, da se delati ne splača, zato sploh ni nič narobe, ker ji zagotavljanje delovnih mest ne gre najbolj od rok, saj se podjem varčevanja najlepše realizira na tujih plečih, od denarja, ki ga nekdo ima, ali pa od dela, ki ga opravljajo še zadnji butalski bedaki.

Dejstvo je, da država svojega kupčka denarja nima, da bi varčevala od svojega. Varčuje od našega, denarja iz ljudstva: z višanjem ddv, višanjem prispevkov za zdravstvo pri espejih in študentariji, avtorskih in pogodbah o delu, posiljuje z nepremičninskim davkom po hitrem postopku, viša dohodninski davek, če ne bo iztržila dovolj za proračunsko vzdržnost, bo udarila še s kriznim davkom.

Tiste, ki se upirajo zakonitemu ravbanju, proglasi za nedržavotvorne, za nelojalne državljane. Na programu za naslednje leto so slabe banke, ki jih bo treba sfinancirati. Kako da se nikomur v naši državi ne posveti, da bi denar zanje iskal tam, kjer je poniknil? Eh, zato morda, ker bi morali iskati med svojimi, med bližnjimi po poslih.

Kratko potegneta gospod državljan in gospa državljanka, ki nista več gospod in gospa, ker nimata zaposlitve. Tema dvema tudi varčevati ni treba, ni jima treba razmišljati o slabih časih, ki morda pridejo, ker v hlevu nimata ovc, da bi jih strigla in varčevala na njihovih plečih.

Zrno na zrno – pogača, kamen na kamen – palača. Tako so nas učili tisti, ki niso varčevali, ki so jemali kredite. Zrno na zrno je zlagala raja, kamen na kamen za palače pa elitni ljudje. Cerkvene palače, državne palače, nerezidentne palače za počitniške ‘hišice’ …

Banke, velike marmorne hiše, ki so tam zato, da bi se v njih varčevalo, one pa bi potem denar varčevalcev prodajale naprej, danes skorajda ne reprogramirajo dolgov, obremenitve gospodarstva iz naslova varčevanja države so že zdaj tako nevzdržne za gospodarstvo, da le-to ugaša v počasno rakavo smrt. Da se bodo najvišji bančniki (pucpenzli in potrčki političnih in gospodarskih lobijev) še naprej vozili v najdražjih avtomobilih, bodo banke odpuščale. Nekaj bank bo zaprlo svoja vrata, nekaj novih bo nastalo. V čem je pravzaprav fora? Kredite je treba izterjati, pa ne bo treba novih, slabih bank!

Država postaja iz dneva v dan dražja. Producira izdelke, ki ne gredo v promet, v svoje malhe tlači nenehno sveže kredite in davke, pa vendar iz dneva v dan tone. Z njo pa mi vsi. Ko gre država v stečaj, ko država bankrotira, kaj se zgodi s potencialnimi varčevalci, državljani? Bistre podgane zapuste tonečo ladjo prve, teh že ni več med nami. Povprečno bister državljan spakira in se gre priseljenca v drugo državo. Podobno so včasih delavci zapuščali slabe firme in se zaposlovali v tistih, ki so dajale najboljše plače.

Danes dobiva desetine tistočev slovenskih državljanov minimalne plače. Iz ene take plače večinoma živijo vsi družinski člani. Varčuje se tako, da se skuha manj makaronov. Varčevanje postaja vse bolj filozofski projekt preživetja. Nekaterim poči film zaradi brezizhodnega položaja in ubijajo, sebe, druge svoje bližnje.

Krivci, ki so povzročili, da državljani nimajo možnosti varčevanja, ker so jih z izčrpavanjem bank in podjetij spravili ob delo in plačo, se brezskrbno še naprej vozijo v najdražjih avtih in živijo v svojih dragih palačah v svojem lastnem shizofreničnem svetu.

V slabih časih so med povprečnimi državljani, takimi, ki niso izbranci, pomembnejši kot varčevanje denarja za hiše ali avtomobile, odnosi z ljudmi iz svojega okolja. Namesto da se pobijamo med seboj, bi bilo bolj prav okrepiti prijateljstva, se zavzemati za skupno dobro, se povezovati v solidarnosti s šibkejšimi. Naši bližnji namreč niso krivi za krizo.

  • Share/Bookmark
 

Brez komentarjev

Še brez komentarjev.

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |