in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

V reformacijskem duhu danes

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , , , — pohajalka ob 06:44, 30.10.2013

Čez štiri leta, leta 2017 bo minilo pol tisočletja, odkar se je nemški duhovnik Martin Luther vtaknil v cerkvena početja. Njegov začetek reformacije je bil nabit na cerkvena vrata v Wittenbergu, bistvo tistih petindevetdesetih tez pa je bil dvom v zmožnost cerkvene oblasti, da bi lahko posegala v svet mrtvih z odpustki.

Ni se mu zdelo prav, da je šel tisti denar, ki ga je Cerkev ‘prislužila’ s prodajanjem odpustkov za mrtve v vicah, v gradnjo bazilike v Rimu. Ker je Luther podvomil v dvoje bistvenih cerkvenih dejavnosti, pokazal na napake s prstom in jih objavil, ga je izobčil najprej papež, potlej še cesar.

A do cerkvenega razkola je z reformacijo vendarle prišlo, geografsko in ideološko. Oblikovala se je nova luteranska cerkev, na eni strani protestanti, na drugi katoliki.

Luthrove zahteve so bile pravzaprav preproste: naj bo cerkev revna in bogoslužje preprosto, zavzemal se je proti čaščenju svetnikov in relikvij, izražal je prepričanje, da se cerkev ne sme postavljati nad državo, zahteval je, da verniki berejo Sveto pismo v maternem jeziku.

Ni bil prvi reformator, bogatenje cerkve je šlo v nos že mnogim pred njim, prve znane kritike so iz 14. stoletja. Anglež Wycliffe in Čeh Hus sta nasprotovala bogatenju cerkve in zahtevala, naj duhovniki Biblijo razlagajo v domačem jeziku vernikov. Jana Husa so zaradi tega skurili na grmadi.

Zaradi reformacije so se v Sloveniji pojavile prve slovenske knjige (Trubar, Bohorič, Dalmatin …), reformacijski duh se je širil po Evropi (Calvin, Zwingli, hugenoti, anglikanska cerkev …).

Z večino Lutrhrovih zgodovinskih dejavnosti ima še vedno v svoji sveti cerkvi opraviti aktualni papež Frančišek. Dvomljivo je, da bi mu uspelo v celosti, nekaj pa se bo morda le premaknilo na bolje. Zanimiva je ugotovitev, da so se reforme zgodile večinoma z delovanjem od znotraj, in tako se v Cerkvi dogaja tudi danes. Razlika je le v tem, da papež danes deluje z vrha navzdol, v preteklosti pa so bili pojavi od redkih nezadovoljnih posameznikov od spodaj.

Interesantna je ugotovitev, da Cerkev ne odneha v nenehnem prizadevanju poseganja na posvetno področje, ne odneha v poskusih zavzeti najvišji položaj, se postaviti nad državo, posegati v državniške posle na političnem, gospodarskem in finančnem področju.

Podobno kot se dogaja znotraj cerkvenih oblasti, se dogaja tudi na drugih področjih človeškega udejstvovanja, na političnem področju. Spremembe se zgodijo ob delovanju znotraj mastodonta, pa naj bo od zgoraj navzdol ali obratno. Spremembe prihajajo in se uvajajo postopoma, v stilu en korak naprej, dva koraka nazaj …

Posvetna oblast se bori z enakimi nepravilnostmi, kot je primer pri cerkveni oblasti: lumparije, korupcija, bogatenje na račun malih ljudi, kanaliziranje denarja, oblasti in moči k redkim posameznikom, ki preko plačljivih pajacev in lutk pridejo do svojega ‘prav’. V takšni situaciji ljudstvo meni, da so itak barabe vsi, da se ničesar ne da spremeniti in poskuša iztržiti priboljške na račun ubogljivosti.

Od reformacijskih poskusov do pravične družbe je še dolga pot. Ljudje pa smo različni v svojih pričakovanjih, mnogi v strahu, da bi ne izgubili to, kar še imajo, lebdijo v svojih namišljenih conah udobja. Kot je recimo nepremičninski davek: posvetni lastniki nepremičnin se borijo, da bi davka plačali manj, ne borijo se za pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena.

Zakaj Cerkev ne bi plačevala davka za svoje nepremičnine, za vse svoje nepremičnine? Lastnina, so včasih rekli, da je sveta stvar. Lastnina obvezuje, ugotavljamo danes. Če Cerkev ne more plačati nepremičninskega davka, ja potlej pa naj ga ne plača, saj je država modro uvedla vpis davčnega dolga na nepremičnino. Cerkveno premoženje se bo tako lahko pocenilo in ga bodo pokupili posvetni tajkuni.

Reformacijski duh pravičnosti bi moral zaveti tudi po slovenskih reformah, da bodo postale ‘vzdržne’, dolgoročne in trajnostne. Reformacija – never ending story (protireformacija tudi)!

  • Share/Bookmark
 

14 komentarjev

avtor Veligor

30.10.2013 @ 18:33

No, saj sedanji papež je kar kul, tako da globalno se neke vrste reformacija že izvaja. Na Slovenskem, kjer pa Glavan in Lipovšek nadaljujeta s Stresovo pro-domobransko linijo, gre pa upe polagati v npr. patra Bogdana Knavsa in ostale ‘klerike novega kova’.

Konkretno bi na Slovenskem bila reformacija že, če bi RKC odstopila od konfliktne pozicije napram ostalemu narodu, t.j., da bi postala nemoteča.

Je pa res, da je z razliko od katolicizma protestantizem zelo prispeval k narodnemu prebujanju Slovencev. In če malo špekuliram – kako bi bilo, če bi zmagal Trubar in ne knjige zažigajoči katoliki, morda bi bilo za Slovence bolje, če bi pripadali severno-evropski protestantski mentaliteti, ki poudarja delavnost in odgovornost, namesto tej ležerni južno-evropski katoliški, z njeno ”eno govori – drugo delaj” korupcijsko mentaliteto.

avtor Pohajalka

30.10.2013 @ 19:19

Veligor, čas bi že bil odložiti domobranstvo in vse kar paše zraven v zgodovino, zakleniti in vreči ključ proč.

Nepremičninski davek je aktualen. Zakon je bil posvetno reformiran že nekajkrat, pa še sprejet ni. Protireformacija je močna, posebej cerkvena.

Navsezadnje tudi posvetna oblast živi in bogati od tujega dela, tako kot cerkvena. Pri posvetni oblasti pa ni občutiti bistvenih razlik med skrajnimi akterji.

Smiselneje bi bilo vložiti maksimalne napore v pravičnejši nepremičninski zakon. Ne bi smel streči požrešnemu proračunu, niti izžemati ljudstva, niti ugajati lobijem, vključno cerkvenim, z odpustki davka.

avtor Stric Marč

30.10.2013 @ 19:26

Koliko je že bilo zapisov in deklaracij podobnih Lutrovi, pa nič. Še tako dobra ideja postane meso takrat, ko jo posvoji nek vplivni, prebujajoči se lobi. V tistih časih je šla v nos močna RKC predvsem plemstvu in prebujajočemu se meščanstvu. Tudi vladarjem, ki niso bili najbljiži papežu. Zadnjič sem poslušal neko oddajo, ko je moderator vzpodbujal goste s vprašanjem: Kdo bo torej napravil odločilen korak. Pa mu je odgovoril gost. Nobeden. Vsak naj naredi na svojem področju. S tem se bo dvignila temperatura in ustvarili se bopdo pogoji rza reakcijo. Kateri elektron pa bo prvi tvoril novo vez z drugim, pa ni bistveno. Ko so pogoji, reakcija steče. In tako je bilo tudi s protestantizmom.

avtor Veligor

30.10.2013 @ 19:33

Glede aktualnega nepremičninskega davka, je pa tako: RKC je spet priviligirana, kar je upravičen razlog za proteste. Halo, brez obdavitve RKC se nimamo kaj pogovarjati o varčevanju. RKC si je zgradila svoje nepremičnine v solzah, krvi in znoju naših prednikov, katere je po vrhu še držala v nevednosti in slaboumju (danes to počne z drugačnimi sredstvi).

Drugače me pa zgodovina zelo zanima. In važno je, da vemo, od kod smo prišli, da vemo, kam gremo.

avtor Pohajalka

30.10.2013 @ 19:42

Stric Marč, pri nas je videti tako, da močna in bogata cerkev (še) ne moti tistih, ki so tudi močni in bogati.
Sprožilec bo gotovo nekdo iz istega feraja, dvig temperature zaradi nepravične delitve med izbranci in kritična masa ljudstva.

avtor Pohajalka

30.10.2013 @ 19:49

Veligor, zdaj ti pa močno pritrdim. Tudi jaz imam rada zgodovino, rada zvem, kaj me definira, od kod in kam grem. V travmiranju preteklosti pa vendar ne najdem smisla.

Strinjam se, da se mora tudi cerkev vključiti v pravni sistem države.

avtor Zavestna Samost

30.10.2013 @ 21:48

Pozdravljena OBA, tako Pohajalka kot Veligor.
Veš, Pohajalka, jaz sem se z Veligorjem na eDnevnik si blogih tudi kregala, potem pa sem spoznala njegovo pravo identiteto in od takrat sem začela drugače gledati nanj.
Za oba: jaz nisem na nobenen družabnem omrežju, ne na Twitterju, ne na Facebooku, ne na Google plus … ostajam edino na eDnevnik si blogih…
Toda obema, nisem vaju pozabila… R.

avtor pohajalka

31.10.2013 @ 06:50

Zavestna samost, lepo pozdravljena tudi ti.
Včasih je beseda hitrejša kot pamet, pa se ne potrudimo dovolj jasno izraziti svoje misli. Potlej je pa lahko špetir.
Za ljudi si je treba vzeti čas. Hvala, ker nisi pozabila. Lepo bodi, R.!

avtor Nevenka

31.10.2013 @ 08:11

To pove nekaj o katoliški cerkvi in o ljudeh – 500 let nobenega napredka za človeka, ker se sam ne zavzame zase. V cerkev ga nihče ne sili – vsaj ko odraste ne.
Je to res ustrahovan človek pred božjo kaznijo ali samo brezbrižen in nerazgledan, vajen podrejenosti? V cekvi sami pa ni pravih vernikov (to mislim na duhovnike in vso njihovo hierarhijo) konec koncev bi se zaradi svoje nepoštenosti lahko najbolj bali boga, če bi verjeli vanj. Pošten človek ne more biti pripadnik nepoštene institucije. To je prvo, kar mora biti vsakomur jasno. Pridobitništvo in vera ne gresta skupaj v isto institucijo. Težko bi rekli bogu, da je vrhovni kapitalist in vsi božji služabniki na zemlji mu pa služijo.

avtor Veligor

31.10.2013 @ 09:20

Nevenka, gre za specifike. Karl Marx je že 1844 ugotovil: ”Denar je ljubosumni bog Izraela, poleg katerega noben drug bog ne sme obstajati.”

avtor M.L. - 2.

31.10.2013 @ 17:29

kdo bi bil lahko v LJ M.L.2 – ki bi jih MOL_u primazal par okoli kepe in znižal ceno parkiranja, odvoza smeti, ceno vode, odvod deževnice, ceno najema pločnika, ceno ogrevanja … za vračanje pufov za olepšanje mestnega jedra, gradnjo Stožic, … & prijatelstva v porabi javnega denarja :P

avtor pohajalka

1.11.2013 @ 07:07

M.L. – 2., :P
tudi Mol ‘varčuje’; epidemična sodobna kultura varčevanja …

avtor pohajalka

1.11.2013 @ 07:10

Nevenka, morda je tako zato, ker se posvetni oblastniki zelo bojijo šamanov (beri: Vatikana). Slovenci smo pa itak radi bolj papeški od samega papeža – torej že gremo v bolj pravično družbo skupaj s Frančiškom-papežem.

avtor Nevenka

1.11.2013 @ 09:49

Veligor, Marx je gotovo prepoznal kapitalizem v njegovo bistvo, škoda, da je markistično misel iznakazil komunizem s svojim elitizmom, kar se je do sedaj zgodilo še v vsakem sistemu. Se mi zdi, da je zloraba oblasti neizbežna. To pa omogoča vzgoja ponižnih množic, zato se ponavadi kapitalizem in tudi ustrezna vera tako odlično zlijeta. Prav smešno je kako cerkveni nauk (kar ni isto kot vera) izključuje znanost in kako se z njo povezuje.
Frančišek je pač tudi vrniti cerkvi nekaj moralnega ugleda in se vsaj malo približati sodobnemu času in hkrati malce povzdigniti vrednote s katerimi je cerkev tako odlično slepila ljudi – o dobroti človeka. Cerkev bo dala revežu tri fižolčke, da ne bo umrl in ga bo rešila smrti – sama pa bo sedela na zlati zakladnici. To je bistvo kapitalističnega humanizma. Bog ne daj, da bi vsi verniki pomrli ali pa začeli dvomiti, kar je približno isto. Slovenski katoliki so res reveži, slepi in gluhi za vso resnico. Samo, da jih nekdo požegna in imajo zaveznika v nebesih. To je posledica narodne nesamozavesti – zgodovinsko pogojena.
Socialna revoucija je nekoč pospravila boga v kot in hotela, da ima vsak človek kruh, izobrazbo, delo in streho nad glavo in urejeno zdravstvo. Pa vprašajte ljudi, kaj si danes želijo in od katerega sistema to pričakujejo. Vsi ne morejo biti visoki sloj. Večina bo revežev. To je kapitalizem. Reformacija se je trudila samo za vero in človeka – to bi lahko bila vzgojna vloga. Katolicizem je pa zvit kot kača, štuli se v vse pore družbe.

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |