in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Mednarodni dnevi, svetovni dnevi, dnevi kar tako

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 06:25, 17.10.2013

Mednarodni dan boja proti revščini, 17. oktober, v pričakovanju boljših časov.

Revščina je stanje, ki spremlja človeka od pamtiveka do današnjih dni. Milijone let se človek razvija, civilizira, napreduje na mnogih življenjskih področjih, a žalostno pogrne na osnovi človečnosti, ker ni zmožen odpraviti revščine. Žalostna je ugotovitev, da revščine ne bo odpravil mednarodni dan boja proti revščini, niti teden boja proti njej.

17. oktober je za mednarodni dan boja proti revščini razglasila Generalna skupščina Združenih narodov decembra 1992. Od takrat naprej se – začuda! – revščina v svetu še povečuje. Revni so tisti, na katerih je, da se iz svojega stanja izkopljejo, da se zavedo svojega položaja, da se aktivirajo.

Pod pragom tveganja revščine je pri nas v lanskem letu živelo dobrih 13 odstotkov ali 271 tisoč ljudi, poleg tega pa jih je bilo 121 tisoč še socialno izključenih, skupaj torej nekaj manj kot 20 odstotkov prebivalcev. Med vsemi osebami pod pragom revščine največji delež predstavljajo upokojenci.

Revščino lahko opredelimo kot relativno ali absolutno, ekstremno (skrajno) revščino. Pri absolutni revščini gre predvsem za pomanjkanje dobrin in storitev, nujno potrebnih za življenje, na primer hrane, pitne vode, bivališča, osnovne zdravstvene oskrbe, osnovnega izobraževanja. V Sloveniji merimo revščino drugače, ugotavljamo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi, tistimi, ki si ne morejo privoščiti takšnega načina življenja, ki je običajno za družbo, v kateri živimo.

Prag tveganja revščine za leto 2012 (dohodkov leto 2011) je v Sloveniji znašal 606 evrov na ekvivalentnega odraslega člana gospodinjstva na mesec. Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti vsaj 1.273 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa vsaj 909 evrov na mesec, da sta se dvignila nad prag revščine. Številke kažejo, da ni dosti Slovencev, ki so se uspeli prebiti preko žalostnega praga, morda za nekaj deset evrov.

Med vsemi osebami pod pragom tveganja revščine so največji, 31-odstotni, delež predstavljali upokojenci, sledili so mladoletni otroci, nato delovno aktivne osebe in brezposelne osebe in druge neaktivne osebe (teh je bilo najmanj, med te osebe spadajo nezmožni za delo, gospodinje, študenti).

Glede na velikost in sestavo gospodinjstva je revščina v letu 2012 v največjem obsegu ogrožala enočlanska gospodinjstva, med temi pa v manjšem obsegu moške, mlajše od 65 let, v največjem obsegu pa starejše ženske.

Enočlanskim gospodinjstvom so z visoko stopnjo revščine sledila enostarševska gospodinjstva z najmanj enim vzdrževanim otrokom in pari z najmanj tremi vzdrževanimi otroki.

Med vsemi osebami pod pragom revščine je bilo v letu 2012 46 % moških in 54 % žensk. Do 64. leta starosti sta bila oba spola glede stopnje revščine ogrožena v približno enakem obsegu, po 64. letu starosti pa se razlika v stopnji revščine med spoloma precej poveča, na škodo žensk.

Z veliko višjimi stopnjami revščine od moških so še posebej izstopale ženske, stare nad 64 let in upokojene ženske. Stopnja revščine 64 let starih moških je bila nižja od slovenskega povprečja.

V največjem obsegu je revščina ogrožala ženske, ki so živele same, vendar je bila tudi stopnja revščine za moške, ki so živeli sami, precej višja od slovenskega povprečja.

Več: Statistični urad RS

Mnogi se najdemo v teh socialno ogroženih skupinah Slovencev, a kar nočemo priznati, ne sebi ne drugim, sicer bi stanje že zdavnaj spremenili. Laže se je fajtati okrog levih in desnih, skorumpiranih politikov, gospodarstvenikov in kmetov, kot pa vzeti osebne finance v svoje roke in delati – zase in za svoje bližnje. Država je že dolgo revna, na državljanih je zdaj vrsta za akcijo. Lahko pa tudi ne, lahko čakamo, da nas bo iz dreka vlekel … kdo že?

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev

avtor stricmarc

17.10.2013 @ 09:32

Celo nizozemski kralj je rekel: Socialna država je mrtva! Torej od države ni kaj prida pričakovati.Človek bo moral sam aktivno iskati poti iz svojega stanja, drugače mu Bog pomagaj. V Evropi je še sreča, da govorimo predvsem o relativni revščini. Dobesedno strada malokdo, saj je zavržene hrane dovolj.
Dan proti revščini je pač ena izmed pogruntavščin elit, da pokaže skrb za ubogo ljudstvo. Od teh dnevov ni nobenega konkretnega haska.

avtor pohajalka

24.10.2013 @ 21:50

Ja, mislim, da imaš popolnoma prav. Od takih dnevov ni nič. Človek si mora pač sam pomagati.
Ko država ne bo zagotavljala sociale (šola, zdravje, penzija …), je pač ne bomo več rabili. Mirno bo šla lahko v stečaj.

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |