in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Zaupanje v socialno podjetništvo?

Zapisano pod: Socialno podjetništvo Tagi: , , , — pohajalka ob 20:18, 19.09.2013

Velika mera zaupanja in kajpak tudi upanja je potrebno, da bi človek uspel uvideti v socialnem podjetništvu krepitev sposobnosti družbe za reševanje socialnih, gospodarskih in še mnogih drugih problemov. V možgane najprej kane ’socialno’, ki se prevede v znano ‘prostovoljno’, neplačano. Nato šele z zamikom pride do možganov še ‘podjetništvo’, ki se prevede v ‘ha-ha, a’ ga država z nepovratnimi sredstvi plača?’.

Prostovoljstvo res želi država skozi stranska vrata vriniti socialnemu podjetništvu, a ne tako, da bi se v socialnem podjetju delalo brez plače, ampak bolj prefinjeno, tako da se postopoma prostovoljne dejavnosti skanalizira v socialno podjetništvo in jim da državni žegen (ter pridela še kakšen davek). Vsiljuje se misel, kot da gre za boj proti sivemu ali črnemu delu. Temeljito bi bilo potrebno prevetriti miselnost v prostovoljstvu, da bi prostovoljci za pošteno opravljeno delo zaslužili pošteno plačilo, tako bi bilo prav. V socialni državi je namreč tako, da je delo in plača vzročno-posledično povezano eno z drugim.

Deloma drži, da država tudi nekaj plača socialnemu podjetju, na račun novih delovnih mest, ki jih sama ne zna ustvarjati z gospodarskimi ukrepi. Po eni strani gre v socialnem podjetništvu za pomemben del ekonomije, za ustvarjanje prihodka in na drugi strani za delovna mesta, s poudarkom na zaposlovanju najbolj ranljivih skupin ljudi. Za državo je ceneje doplačati k delovnim mestom, kot pa imeti vedno večje število socialnih podpirancev.

Skratka, tudi v socialnem podjetju je treba delati, izdelke ali storitve prodati, po možnosti z dobičkom, ki gre podjetju statusa socialno podjetje nazaj v podjetniško dejavnost. Če gre vse prav, imajo vsi plače, odjemalci so zadovoljni s kupljenim in podjetje raste in se razvija. Če temu ni tako, gre vse skupaj v franže, oz. v stečaj ali bolj moderno likvidacijo po zgledu tajkunskih bank. Torej socialno podjetništvo ni izhod v sili ali rešilni čoln za falirane podjetnike.

V vsakem primeru pa gre za podjetje nove vrste. Takšno gospodarstvo, kot ga imamo sedaj, ni dobro, dokaz je kriza, še posebej zato, ker je pojav krize svetovne razsežnosti. Svet preplavlja neke vrste razočaranje, revščina pa ni enakomerno porazdeljena na zemeljski površini, a povsod se poglablja prepad med zelo bogatimi in zelo revnimi. Kaj ni šlo prav, ko pa je še nedavno vse tako obetavno kazalo? Zakaj je toliko ljudi na obrobju?

Razlaga je lahko zelo enostavna: prosti trgi v svoji sedanji obliki niso zasnovani za reševanje družbenih problemov. Celo nasprotno: njihovo delovanje stopnjuje revščino, bolezni, onesnaževanje, kriminal in neenakosti. Vztrajno stopnjevanje revščine, bolezni, brezdomci, lakota in onesnaževanje dokazujejo, da dobrodelnost ne zadošča. Dobrodelnost je oblika transfera od vrha navzdol – če se ustavi transfer, se ustavi tudi pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Dobro utečene javne institucije obravnavajo revne kot predmete in ne uvidijo, da so revni lahko podjetniki in da lahko ustvarjajo delovna mesta. Iste institucije v bistvu ustvarjajo ali vsaj vzdržujejo revščino, zato odprave revščine ni prav zaupati institucijam in politiki, ki botrujejo revščini. Treba je ustvariti nove.

Socialno podjetje ob tem, da deluje v skladu z načeli upravljanja klasičnega podjetja, skuša pokriti vsaj lastne stroške v celoti, tudi če ustvarja dobrine in storitve za zagotavljanje družbenih koristi. Stremi za svojim ciljem in ob tem za svoje izdelke in storitve zaračuna določeno ceno. Dokler mora socialno podjetje računati na subvencije ali donacije za pokrivanje izgub, podjem sodi v dobrodelno dejavnost. Osnovni namen socialnega podjetništva je opravljanje tržne dejavnosti po posebnih načelih socialnega podjetništva, ki so:

• enakopravnost članstva
• sodelovanje deležnikov pri upravljanju
• premoženje, dobiček in presežek prihodkov nad odhodki se uporablja za namen socialnega podjetništva in druge neprofitne namene
• delitev dobička ali presežkov prihodkov ni dopustna oziroma je omejena
• preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad materialnim in finančnim poslovanjem
• trajno delovanje v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti
• ustvarjanje novih delovnih mest za ranljive skupine oseb ter opravljanje družbeno koristnih dejavnosti.

Vredno je zaupati in upati, še posebej tako, da drug drugemu pomagamo. Pa ne z dobrodelnostjo, humanitarnimi akcijami ali nedeljskim kosilom za brezdomce (npr.), ampak predvsem s poštenim delom in pravičnim plačilom za svoje delo. V vlogi vlagatelja v socialna podjetja je prav, da je na prvem mestu država, ki se deklarira za socialno.

  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev

avtor Don Marko M

20.09.2013 @ 23:50

imamo odlične dokaze iz prakse socialnega podjetništva v tujini….v Španiji so preko socialnega podjetništva ustvarili preko 100 tisoč delovnih mest, v Italiji tudi, celo v Ameriki, bitu kapitalizma, so recesijo uspešno preživela ravno socialna podjetja, poleg milijonarjev seveda….
zadeva je vsekakor odlična, a pri nas se politiki že leta trudijo, da čim manj predstavljajo to obliko podjetništva, tako da je navadnemu smrtniku zelo težko priti do potrebnih informacij, medtem pa politiki cuzajo evropska sredstva za ta program in dobljena sredstva porabijo za vse drugo in še najmanj za sp.o…..
si pa lepo in enostavno razložila osnovne poteze socialnega podjetništva, ki seveda ni namenjeno kapitalistični miselnosti, ampak tistim socialnega občutka…..zadeva za prihodnost vsekakor, podpiram…..

avtor stricmarc

21.09.2013 @ 11:31

Kolikor je meni znano, cvete socialno podjetništvo le v bogatih državah ob znatni državni pomoči. Seveda pa je za državo to ceneje, kot pokrivati visoke stroške deplasiranih prebivalcev. Vendar so ti stroški dejansko stroški le razvitih, socialno naravnanuih držav. Bojim se namreč dejstva, da bo socialno podjetništvo dobra poslovna priložnost za znajdene, ki bodo služili na revščini in starosti. Za državo pa bo to priložnost, da bo del odgovornosti prenesla na privatno inciativo. Gledam primer reševanja nezaposlenih. Za kritične težko zaposljive strukture se koristijo evropska in državna sredstva, kup znajdenih posameznikov je s svojimi s.p. dobilo koncesijo in se pasejo na tem denarju. Zaposljive pobirajo razna kadrovska podjetja, ki jih posojajo delodajalcu. Zavod za zaposlovanje pa postaja le še en velik administrativni aparat evidenc.

avtor Pohajalka

26.09.2013 @ 15:47

Don Marko M, socialno podjetništvo ima res že kilometrino, na vseh koncih sveta. M. Yunus iz Bangladeša je dobil Nobelovo nagrado (za socialno bančništvo in podjetništvo žensk). Za hude čase je ta oblika prav prikladna, ker ‘vzame vse od kraja’.

Gotovo se bo ta oblika podjetništva prebila gor tudi pri nas, saj se bo kriza še poglabljala.

avtor Pohajalka

26.09.2013 @ 16:01

Stric Marč, v bogatejših državah cveti, imaš prav. Bogati si znižajo davke z donacijami v SoP, modri podjetniki, ki že imajo denar, ga znajo modro obračati, da ga imajo še več.
Pri nas gre tudi res bolj za prelaganje socialne odgovornosti na civile. Pa tudi sicer je težko priti zraven, lobiji že cvetijo. Čas bo pokazal, kakšni ljudje smo.
Na starejših pa že zdaj dobro služijo na črno, naj bodo negovalci, pomočniki, čistilke, zdravilci, zdravniki, prodajalci … pa še več bo tega.
Nekako tako je, kot s prostitucijo: vsi bi jo obsojali in se zgražali nad njo, a če bi ne bilo povpraševanja, bi tudi ponudba ne obstajala.
Torej, mi sami dopuščamo, da je tako kot je.

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |