in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Od upokojenskih regresov, preko kriznega davka, do poslanskega minimalca

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 19:53, 11.09.2013

Lahko rečemo tudi drugače, z eno besedo: varčevanje. Bratuškova bi varčevala z neizplačilom regresa za upokojence, le-ti bi raje krizni davek, ki bi ga pravično vsi vplačevali, minimalca pa predlaga Grosov predlog, ki ga podpira dobrih dvanajst tisoč podpisnikov peticije – minimalca pa predlagajo ozko fokusiranega le za poslance, kaj pa drugi, ki se tudi pasejo pri državnih jaslih? Temu varčevanju bi lahko rekli rezi v poslanske plače.

Alenka Bratušek je pobudniku peticije za znižanje plač parlamentarcev na minimalno plačo odgovorila: »Spoštovani Rok, res je, da varčevanje ni izhod iz krize.« (v Slovenskih novicah).

Če ima Bratuškova prav glede varčevanja, je zdaj dokončno jasno, da smo propadli, saj tudi varčevanje ne bo več pomagalo. Tudi javna uprava je lahko pomirjena, ker rezov v plače potemtakem ne more biti, saj predsednica naše vlade ne verjame v izhod iz krize z ‘varčevanjem’ pri plačah. Ne bo ji treba po zaupnico v parlament, ne bo rebalanca proračuna.

Resnica je, da matematično devetdeset minimalcev več za Slovenijo ne bi veliko poslabšalo plačne podobe, ker je pri nas mnogo plač minimalnih, nekatere so še nižje, mnogih pa sploh ni. Tudi politična slika se ne bi dosti spremenila. Primeren ukrep bi bil tisti, ki bi bil projektno zastavljen, v času, kraju in vsebini vsaj dopolnjen.

V minimalca bi bilo potrebno zajeti poleg državne uprave še direktorje zgubaških podjetij, vse nadzornike, ki ne odgovarjajo osebno in s svojim premoženjem, vse vodilno bančno osebje, vse razvojnike in stratege agencij, akcijskih skupin ipd. asociacij državne in lokalne (samo)uprave – in še jih je. Morda bi posebej dodali še zapornike višjega ranga, za katere ne bi porabili z žepnino in nagrado vred več na mesec, kot znaša en minimalec.

Na minimalcu bi bili do izravnave, torej državna uprava do popolnega izbrisa vseh državnih pufov, v gospodarstvu pa do dviga BDP na zaželjeno raven. V nekaj mesecih, vsekakor pa do spomladi, bi bili na zeleni veji in Švica v malem, kot smo si ob osamosvojitvi želeli in predstavljali.

In do takih odličnih rezultatov bi prišli povsem brez varčevanja! Le ljudje bi bili plačani po realizaciji. Ampak peticija (samo za minimalne poslanske plače) gre v parlament šele čez dan ali dva.

  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev

avtor stricmarc

11.09.2013 @ 21:05

Ko balon pada, se skuša povečati dotok toplega zraka (odpre se dol kraja gorilec) ob istočasnem razbremenjevanju z odmetavanjem balasta. Varčevanje je seveda odmetavanje balasta. Jaz bi šel še dalj. Za dve leti bi določil maksimalno plačo 1000 evro. Razliko bi dal v državnih obveznicah, s tem, da bi morale banke zagotoviti moratorije za večje kredite.
Preblem pa je, kako zagnati gospodarstvo. Samo z nižanjem plač , davkov in državne pomoči ne bo šlo. Najbolj konkurenčno je švicarsko gospodarstvo(tako piše na siolu), ki je znano po tem, da nima poceni delovne sile in tudi davki niso majhni. Problem je v tem, da je Slovenija razdeljena na fevde, ki jih obvladujejo lobiji in novega podjetništva ne dovolijo. Niti gotovinskih blagajn ne moremo vpeljati. Morda je bolje, da pride Trojka in na novo premeša karte, dokler še nismo čisto na tleh.

avtor pohajalka

12.09.2013 @ 19:33

Ja, modro bi bilo zastaviti tudi zgornjo plačno mejo, ne le spodnjo. Obveznice bi lahko zapadale v obrokih čez deset let (kot penzijsko varčevanje, recimo).
O fevdih imaš prav, so močni v politiki, v kmetijstvu, po občinah in v samem gospodarstvu tudi. Povsod se šlepajo na razvojnih programih in ‘minulem’ delu. Če bi spuščali zraven, bi seveda zmanjkalo, zato se hrabro borijo.
V Trojko pa ne verjamem, nam ne pride nič do živega, še takrat ne, ko že voda v grlo teče.

avtor Stric Marč

12.09.2013 @ 20:17

Najbrž ne bo Trojka, pač pa bo pomoč ECB nujna vsaj za sanacijo bančnega sistema. Slovenija je bila dobra učenka in bo verjetno uporabljena za demonstratorko, kako je EU učinkovita pri vzgoji svoje mlajše hčerke. Problem je treba razvpiti, ga narediti velikega in potem sanirati. Za EU bo to referenca in zanemarljivi strošek. Seveda pa bo potredno za to pomoč razprodati zlatnino in privatizirati državo. Tokrat bodo kupci predvsem predstavniki tujega kapitala. Naša utečena omrežja se bodo temeljito zamajala. Zato bo mendnarodnio nadzor skušal maksimalizirati slabe naložbe v banki, da poveča potrebna sredstva in da lahko dejansko očiščene banke pokupi za drobiž.

avtor Pohajalka

13.09.2013 @ 06:49

Stric Marč, zdaj ti pa že bolj kimam, po dodatni razlagi. Strinjam se, evropska banka bo posegla z denarjem in žvižganjem, naše banke in politiki bodo zaplesali na evropske viže. Evropa bo dala denar z razlogom, ki se imenuje maksimiranje vložka.
Če naša utečena omrežja ne spustijo zraven od znotraj, bodo prisiljena poslušati muziko od zunaj, logično.
Takšno kot imamo, smo v škodo sami sebi in Evropi. Bolj kot kredite potrebujemo vlagatelje.

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |