in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Podjetništvo zame, zate in za našo skupnost

Zapisano pod: Socialno podjetništvo Tagi: , , , — pohajalka ob 19:08, 16.08.2013

Brez dela ni jela! Tako trdijo starejši od mene in upam, da res več vedo od mene. Zato jim verjamem. Baby boom generacija je pred izzivom: priznati in sprijazniti se mora, živeli so-smo na kredo, računa pa ne morejo-moremo plačati … zato bo, tudi zaradi recesije, treba delati še daleč v penzijo. Če bo dnevna politika dovolj modro to zaznala, bo prilagodila penzijsko, davčno in dohodninsko zakonodajo dnevnim generacijskim problemom.

Če pa se država ne bo odzvala ob pravem času in s pravo idejo, se bo delalo in služilo na črno. Slovenci smo znani po iznajdljivosti, po sposobnosti preživetja. Vračanje kreditev namreč ni le problem na ravni države, enake težave imajo tudi mnogi državljani s svojimi osebnimi krediti. Če človek izgubi zaposlitev nekaj let pred upokojitvijo, mu zmanjka realnih možnosti, da bi se na upokojitev pripravil, odplačal dolgove in poskrbel za ustrezne bivanjske pogoje. Če mu država prizna nizko pokojnino, ki je po novem (65 odstotkov od odmerne osnove) tako nizka, da ne zadošča za ‘drek štukat’, kje so šele položnice … pa morda nekoč še oskrba v domu ostarelih, potlej se je treba znajti.

Socialna kohezija je ideal socialne države, enim bolj dostopna kot drugim, pa vendar se deklariramo za socialno državo po ustavi. Nastajajo nove marginalne družbene skupine, ki jim je dostikrat skupno to, da so se posamezniki zapufali, ostali brez plače in ne morejo vrniti dolgov, četudi bi jih hoteli. Vsem nam postaja jasno, da brez dela in delovnih mest pač ne bo šlo – ne ven iz krize, ne ven iz dolgov – le še globlje bomo celotna družba potonili. Gre za ‘manjšino’, ki znaša cca 90 odstotkov celotne slovenske populacije.

Žalostno je spoznanje ob branju dnevnih novic, da se dobra podjetja še kar razkrajajo pred našimi očmi, da dobri podjetniki (začasno) ustavljajo širitev svojih proizvodenj. Država ni več zmožna preprečiti velike zaposlovalne vrzeli, ki jo je tako ali drugače sama povzročila, ideje za ‘proizvodnjo’ delovnih mest, s katerimi bi zapolnila zaposlovalno vrzel, nima pač nobene. V trenutni situaciji se ni mogoče zanašati niti na tuje investitorje.

Ne zaležejo demonstracije, niti upori, kaj šele razna posvetovanja, komisije in sveti, strategije in ukrepi – treba bo prijeti bika za roge in rešiti zaposlitvene potrebe. Možnosti obstajajo, lahko se ogledamo v svetu, kako se učinkovito rešuje družbene probleme, saj nit treba, da smo tako neznansko inovativni, da bi morali vse izumljati sami. Ali pa tudi, zakaj pač ne, le medtem se lotimo nečesa takšnega, kar je zunaj naše države v redu in deluje.

Možnost, ki ostane tistim devetdesetim odstotkom državljanov, pa ne le 90-tim odstotkom baby boom generacije, je aktiviranje lastnih potencialov kompletne delovno aktivne in upokojene populacije. To je mogoče s podjetniškim prebujenjem Slovenije, pa naj bo to na področju socialnega podjetništva, kreativnih panog, družinskih podjetij ali visokih tehnologij in znanstvenega raziskovanja.

Socialno podjetništvo naj bi bilo tisto, ki v svojem poslanstvu in načelih doprinaša družbenemu blagostanju, ima velik potencial za socialno integracijo in zaposlovanje in ga odlikuje odlična prilagojenost lokalnim izzivom. Socialna podjetja pa nikakor ne smejo biti razumljena kot podaljšek socialne politike države, ali še več, da bi namesto države izvajala naloge ’socialne države’.

Že od marca 2011 imamo Zakon o socialnem podjetništvu, ki se uporablja od 1. januarja 2012. Imamo tudi Svet za socialno podjetništvo, ki je končno sproduciral s svojimi deležniki na ministrstvih Strategijo razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 – 2016; minulega julija jo je obravnavala in sprejela tudi Vlada.

Čeprav mnogokrat pričakujemo težavno, zateženo in komplicirano branje kadar gre za zakonske akte, pa bi mogoče kdo za poletno ali počitniško branje vzel v roke nekaj malega ’socialnega podjetništva’, morda najde v čtivu rešitev za svoje finančne težave. Tako je pač, da se mora najprej vsak zase pobrigati, država se pač ne bo.

  • Share/Bookmark
 

9 komentarjev

avtor Stric Marč

16.08.2013 @ 21:28

Socialno podjetništvo niso dobrodelne organizacije. Zato lahko preživi ob državnih subvencijah, ob denarju za socialni transfer ali bogatih državljanih. v revnih državah ob revnih državljanih in ob velikih potrebah socialno podjetništvo ne živi. Prevzemamo rešitve bogatega severa v čćasu obubožanega proračuna in revnih državljanih.

avtor lordwales

16.08.2013 @ 23:04

Jebeš podjetnišvo, raje piši za Slovenske medije!

avtor jin

17.08.2013 @ 10:40

Ni potrošnje, ne more biti proizvodnje. Dokler ne bo trga, bo tudi brezposelnost in podjetja bodo propadala. Komu pa naj prodajajo, če se povsod varčuje? Nemcem, ki bi sicer lahko nakupovali več kot drugi, ampak so pregovorno varčni?

Od kod pa sploh prihaja denar? Ko takole berem, bi si mislil, da ga iz nič ne ustvarjajo razne centralne banke.

avtor Stric Marč

17.08.2013 @ 16:10

Avtor JIN, iz blogov berem, da je denarja dovolj in da ga tiska vesoljska tiskarna. Le želeti si ga moramo.
Vidiš, kako je to enostavno!

avtor Don Marko M

17.08.2013 @ 20:52

ma kako smo živeli na kredo, če pa Lukšič trdi, da še danes vsako leto ustvarimo 1,4 milijarde presežka, ki se porazgubi za plačevanje kar tako razvoju Nemčije…..zanimivo, da je ta trditev Lukšiča celo resnica, še bolj zanimivo pa, zakaj naši parlamenatrci, z Lukšičem vred, to dopuščajo…..

socialno podjetništvo pa je prava smer prihodnosti, skeptičen sem le v toliko, da bodo naši parlamenatrci, po že ustaljenem 20 letnem običaju, subvencije namenjene socialnemu podjetništvu pognali v meglo in naredili še več socialnih problemov, namesto zdravih podjetnikov….

avtor pohajalka

19.08.2013 @ 20:22

Stric Marč, socialna podjetja so pač podjetja z vsemi podjetniškimi zakonitostmi vred, le njihov primarni cilj ni dobiček, ampak družbena in posameznikova dobrobit.
Država s subvencijami, nepovratnimi sredstvi ali davčnimi ojašavami le najprej sebi pomaga. Kot bi kupovala delovna mesta, nekaj takega.
Zgodovina nastanka (seže v 19. stoletje) in razvoja socialnega podjetništva kaže, da socialno podjetništvo učinkuje v kriznih razmerah. Pomaga iz revščine, vendar je treba za državne denarje oddelati.

avtor pohajalka

19.08.2013 @ 20:26

Lordwales, bom kmalu lahko, itak. Bom pisala gostujoče protikrizne komentarje, ko bodo hišne novinarje dajali ven, zaradi desetkanja.
Eh, ne bom. Resno razmišljam o pravem socialnem podjetju nekje na podeželju. Če mi firma propade, bom pa ovce pasla.

avtor pohajalka

19.08.2013 @ 20:32

Jin, nekje bo treba pregriznit, ne? Same se stvari ne bodo uredile, država bolj kot za državljane skrbi zase.
Če pogledamo k našim politikom, denarja je, saj ga trošijo. Obstajajo državni in evropski razpisi, z dobrimi projekti je mogoče kaj izvleči od tam. Kmetje to že znajo, zdaj še eko-kmetije furajo socialno podjetništvo …

avtor pohajalka

19.08.2013 @ 20:42

Don Marko M, seveda smo živeli na kredo. Ob tolikšnem državnem dolgu, kaj je to drugega, kot življenje na kredo. Nikomur še ni prišlo na misel priganjati k odgovornosti tiste, ki so nas zadolževali. Krivi smo pa za to vsi, saj smo se prav fletno delali, da nič ne vemo. Opustili smo dolžno ravnanje, zato smo krivi. Kot bi štango držali politiki, da ji je bilo laže skozi mandate se sprehodit.
Ker pa so politiki isti in se novih ni nadejati, sem skeptična tudi sama, se bojim, da se bo tudi socialno podjetništvo sfižilo.

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |