in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Shodi za Slovenijo in proti njej

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 20:22, 29.08.2013

Tudi to je Slovenija … najave protestov se vrstijo. Srbska diaspora v Sloveniji najavlja svoje. Pri nas, seveda, v Sloveniji.

Koliko je pripadnikov avtohtonih narodnih manjšin, koliko njih je potrebno za ustavno priznanje manjšine? Kateri so tisti vatli, ki izmerijo, kdo in kdaj postane manjšina? Srbska manjšina se čuti diskriminirano v Sloveniji, primerja se s tremi ustavno priznanimi pri nas, ker da z njimi nima enakega položaja. Varstvo narodnih manjšin ter pravic in svoboščin pripadnikov teh manjšin je sestavni del mednarodnega varstva človekovih pravic in kot tako spada v okvir mednarodnega sodelovanja.

Italijanska narodna skupnost
Po popisu 1991 je pripadnikov italijanske narodnosti slabih 3000 oseb, po popisu 2002 jih je dobrih 2000 oseb, dejansko pa naj bi jih bilo dobrih 3000 oseb, po volilnih imenikih, ki jih je italijanska narodna skupnost sestavila sama za potrebe lokalnih volitev 2002.

Narodnostno mešana področja, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti (tam je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina) so v občinah Koper, Izola in Piran.

Madžarska narodna skupnost
Po uradnem popisu prebivalstva iz leta 1991 se je za pripadnike madžarske narodnosti opredelilo 8000 oseb, ob popisu 2002 pa dobrih 6000 oseb, ki živijo na narodnostno mešanem območju prekmurskih občin Lendava, Dobrovnik, Hodoš, Šalovci in Moravske Toplice (tam je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina), manjši del pa tudi izven narodnostno mešanega območja. Iz volilnih imenikov za lokalne volitve 2002 izhaja, da na teritoriju naše države živi krepkih 8000 oseb madžarske narodnosti.

Romska skupnost
Po ocenah različnih institucij (centri za socialno delo, upravne enote, nevladne organizacije) v Sloveniji živi približno 10.000 Romov (tudi do 12.000). Romi strnjeno živijo v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ter v večjih mestih kot so Maribor, Velenje, Ljubljana, Jesenice, Radovljica (na Jesenicah in v Radovljici živijo predvsem družine Sintov).

Podpora italijanski in madžarski narodne skupnosti, romski skupnosti ter drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v Sloveniji se izvaja na podlagi pravnih dokumentov ter splošnih in posebnih načel manjšinske politike.

V Zvezi srbske diaspore Slovenije opozarjajo na populacijo srbske etnične skupnosti, ki nima statusa narodne manjšine in se počuti diskriminirano v primerjavi s tremi ustavno priznanimi manjšinami. Prepričani so tudi, da jih kulturno ministrstvo ob podelitvi evropskih sredstev diskriminira. Svoje nezadovoljstvo bodo izrazili s protestom v soboto, proti politiki slovenske države do srbske etnične skupnosti in odnosu skrbske države do njih.

Po zadnjem popisu iz leta 2002 je v Sloveniji 38.946 pripadnikov srbske etnične skupnosti, a so v zvezi prepričani, da je pravo število precej višje. Nimajo nikakršne uradno priznane, institucionalne oblike obstoja, denimo šole, medijev, ki bi lahko zaščitili srbsko etnično identiteto.

Če si bodo Srbi s protesti uspešno izborili manjšinski status, jim bo pripadlo kar nekaj manjšinskih pravic, med prvimi bo ta, da postane srbščina uradni jezik v Sloveniji. Pa saj je itak. Morda pridejo v kompletu še ‘grabljice’.

  • Share/Bookmark

Mišek

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 17:36, 27.08.2013

Najprej smo se nasmihali njegovim ‘političnim’ izpadom, slednjič pa se je pa kar sam razrešil z mesta državnega sekretarja, izstopil, recimo, iz politike, ker je ni več rabil. Tako kot je uspelo razburkati Slovence ‘odličnemu plus’ dvojnemu Gašparju, do sedaj ni uspelo niti Janši, niti Jankoviću, tudi pokojnemu Titu ne, če malo pomislimo za nazaj. Še mnogim drugim ne. Vsi slovenski državljani imamo o mišeku mnenje in ga tudi radi povemo naglas. Zato, ker je najbolj fino čredno tolči po dežurnem pajacu, itak. Janša v jok, gruntat o novih zdrahah, so domobranske zatonile vsled vodenja luke, Janković je nadel znova širok pavlihovski nasmeh na svoja usta, Tito pa … je modro tiho že nekaj časa.

Medijska omizja se bodo te dni zvrstila v širokopoteznih komentarjih na temo imenovanja oz. izvolitve miškota, od tega, kako ga odstaviti še pred nastopom službe, do obdelave vseh mogočih odstavitev komisij, nadzornikov, nadzorniških sosvetov ipd. Tudi Bratuškovo bo odnesla ta afera, ker je zdaj vesoljni Sloveniji jasno, kdo je šef v tej državi.

Vsi obsojajoči in zmerjajoči pa s prstom kažejo na protestnike in vstajnike – češ, kje ste zdaj? No, pa so se zbudili iz povstajniške in poprotestniške agonije in napovedali po daljšem premoru nov protest; na fb so danes poklicali slovenske državljane na shod 5. septembra ob 17. uri pred sedež slovenske vlade v Ljubljani. Shod je uperjen proti miškovemu imenovanju.

Vstajniki se na nek način posipajo s pepelom z izjavo, da ‘niti levi niti desni ne delujejo v interesu Slovenije – vseeno jim je za skupno dobro – desni obujajo domobranstvo, levi plenijo po državnih podjetjih’. Ampak to menda že vsi vemo, je pa prav, da tudi vstajniki povedo, da to vedo. Prav je tako, da vsaj nekdo v tej državi pozove Slovence k aktiviranju proti imenovanju Gašparja Gašparja Mišiča na vodilno delovno mesto v luki Luki Koper, ker to imenovanje smrdi, da se kar kadi.

Prešerni Jankovićev nasmeh kaže, da se le-ta ni umaknil zares z vrha političnega dogajanja, kaže, da je njegov politični in gospodarski vpliv močan. Kako bo to spoznanje prenesla njegova varovanka na sedežu predsednice slovenske vlade? Veliko časa bo potrebnega in veliko vode bo preteklo, da jo kdorkoli v Sloveniji (in zunaj) resno jemal. Če sploh še kdaj.

Vstajniki sicer pozivajo državno politiko na nek način na ‘vrnitev v prejšnje stanje’, na čas pred imenovanjem GGMa, in predlagajo celo, naj vlada Alenke Bratušek nemudoma odstopi, če tega ni zmožna ali ne more. Bo pa seveda Bratuškova s svojimi sodelavci proučila možne ukrepe in sestanki tečejo in tečejo, saj poznamo, da ‘rabijo čas’.

Ta teden v petek ob 18. uri pa je napovedan že tudi protest pred vhodom v luko Luko Koper. Pojavljajo se že asociacije na Kanglerja, saj naj bi miško kot novi Kangler zanetil novi val vstaj v naši državi. Eh, ne more biti drugače, kot da ta afera res pomeni konec nekega obdobja in konec politične kariere Alenke Bratušek. Jankovićeve ne, on je kot jegulja. Bratuškova pa je zastavila sebe samo proti miškovemu imenovanju in potegnila kratko.

Kadrovska kupčkanja pa niso novost na naših političnih trgih, je pa včasih res nerazumljivo, zakaj sploh gredo politiki v takšna posiljena kadrovanja, ki kvarijo njihovo lastno kariero: Pahor, Bajukova vlada, Janša, večinoma vsi, ki so imeli možnost političnega kadrovanja … vsi drugačni, vsi enaki. Janković tokrat že drugič evidentno politično posega v gospodarstvo na obali: kreditni posli in kadrovanje.

Velika verjetnost je, da niti vstaje in protesti, niti vlada ne bodo uspeli ničesar spremeniti pri kadrovanju, ker so naše politične stranke (politični lobiji, imenovani tudi politične elite) močnejši. Pa še na EU se jim ni treba ozirati, nikomur pravzaprav jim ni treba polagati ne računov ne obračunov. Furajo svoje in se ne ozirajo na nikogar, ki ni ‘njihov’.

Kadrovanja potekajo takole: kandidata izbere vrh politične stranke, to je praviloma predsednik. Generalni in izvršni sekretarji se znotraj strank usklajujejo, potem se zažene lobistični aparat, nadzorniki pa pazijo, da ob pravi mantri ljubko dvignejo roke. Prijateljske in interesne povezave so v majhni Sloveniji (čeprav sama majhnost še ni greh) pač odločujoče, ker vsak vsakogar pozna, je z njim v sorodu ali prijateljstvu, vrača uslugo ali kredit. In je lumparijski krog sklenjen.

Bratuškova zardelih lic razmišlja o možnih ukrepih, razmišlja celo že o privatizaciji naše Luke Koper.

  • Share/Bookmark

Betnava se je začela leta 2008

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 15:53, 23.08.2013

Nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Krašovcu grozi osem let zapora zaradi suma napeljevanja h kaznivemu dejanju v škodo eu. Krivde ni priznal na predobravnavnem naroku, danes, na začetku sojenja v Celju pa tudi ne. Soobtoženi v zadevi Betnava so krivdo že priznali in jim je bila že izrečena tudi kazen.

Bivši Vegradovi direktorici in sedanji kaznjenki Tovšakovi je bila izrečena petletna zaporna kazen za Betnavo in Rimske terme skupaj. V zadevi Čista lopata je priznala še krivdo glede blagajne vzajemne pomoči, na koncu je dobila enotno kazen sedem let in pol zapora.

Bivša direktorica družbe Betnava Mariničeva je obsojena pogojno na 23-mesečno kazen, gradbeni nadzornik Bogatin je obsojen na dve leti zapora, odslužil ga bo s 1460 urami družbeno koristnega dela v dveh letih. Ekart iz mariborske nadškofije je obsojen pogojno na 10-mesečno zaporno kazen. Vsi iz goljufij v zadevi Betnava v škodo eu morajo plačati tudi sodne stroške in takse.

Betnava se je začela dogajati že leta 2008 z ustanovitvijo podjetja Betnava. Nadškofija je predala stavbo podjetju Betnava, tega pa je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Nadškof Kramberger jim je bil za poroka, da so dobili v banki krepka dva milijona evrov, ki so jih vložili v svojo firmo.

Potem se je začela ‘prenova’ dvorca, leta 2008. Duhovniki so z bančnim denarjem lahko zaprosili za evropska sredstva in jih dobili 1,7 milijona evrov. Betnava je pošiljala na ministrstvo račune za gradbena dela, ki sploh niso bila opravljena, mariborska nadškofija pa je kasneje ta denar vrnila. Lažne gradbene situacije in račune za neizvedena dela so Vegradovi vodilni odredili in izdelali, v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi, tako so lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah. Seveda s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med njihovimi bančnimi računi. Končno so te iste gradbene situacije in dokazila o plačilih z goljufivo vsebino uporabili za priloge zahtevku za izplačilo eu sredstev.

Gospodarsko ministrstvo je izplačalo 1,77 mio evrov, kasneje zahtevalo vrnitev tega denarja in po enem letu je bil denar vrnjen. Istočasno so si Vegradovi vodilni prigoljufali protipravno korist 1,7 mio evrov.

Obstaja možnost, da želi cerkev vso krivdo naprtiti upokojenemu Krašovcu kot edinemu grešnemu kozlu, ta pa se ne da (več) in krivdo zanika. Obtožnica mu očita, da je Ekarta in Mariničevo potegnil z napeljavo na skupni interes nadškofije, Betnave, ministrstva in Vegrada. Nekdo od vpletenih je moral vleči nitke znotraj naveze, ali pa je bil to v resnici Krašovec?

Krašovec namerava dokazovati s 157 sodišču predloženimi dokumenti, da ni kriv ne on ne mariborska nadškofija. Mariničeva, Ekart in Bogatin, ki so s tožilcem sicer sklenili sporazum o priznanju krivde, potemtakem sploh niso storili kaznivega dejanja, ali pač? Krašovec je uperil prst na ministrstvo za gospodarstvo, ki jim očita opustitev dolžnega pregleda dokomuntacije. Znova se srečujemo s še vedno ne preseženo idejo kolektivne krivde, ki dopušča krivdo ‘vseh’, posameznikom pa jo je težko opredeliti in dokazati.

Krašovca je cerkev kazensko premestila v Avstrijo v benediktinski samostan Šentpavel. Navsezadnje ga tudi tam eu vidi, slednja vidi tudi do celjskega sodišča, ki bo betnavskemu feraju pač moral ‘nekaj’ dosoditi. Da bi se delali fine in bi v prihodnje ne zaprošali za eu sredstva, da bi se izognili tveganju odklonitve, je pač otročje ali vsaj nezrelo.

  • Share/Bookmark

Katera bo naslednja?

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , , — pohajalka ob 20:12, 22.08.2013

Težka bo ta odločitev, saj so si vse po svojem bistvu tako zelo podobne … znotraj ‘žmoht’, zunaj ‘maš’nce’, na vso moč si prizadevajo biti lepe in pametne, v času pa sčasoma postanejo tako ‘pacaste’! Nosijo prelepe obleke iz posebnih materialov, ki zaslepijo opazujočega radovedneža. Govorijo prelepe besede, take, ki služijo zapeljevanju in po malem že tudi nategovanju. No, saj je luštno, dokler traja vsa ta divota.

Potlej se pa najde kdo, ali nekaj njih, ki jim na lepem ni več tako lepo gledati in poslušati, pa se spravijo pisarit. Najprej se je zgodilo črno na belem na sedežu prve. Pisarji so neznani, vsebina jasna: SD, očistite svoje vrste! Operite svoje ime! Mi vidimo. Pisalo je na pročelju hiše na velikem transparentu pred par dnevi.

Predsednik stranke Lukšič je ocenil, da gre za politične motive; da gre za strategijo tistih, ki bi radi destabilizirali Slovenijo. Zaželel si je, da bi mu tisti, ki imajo kaj povedati, to povedali na demokratičen način, ki pa ga bi definiral. Zgražal se je nad lotevanjem takšnih diverzantskih akcij.

Lukšič morda za kanček precenjuje pomembnost stranke SD, ker jo je za potrebe te diverzije razpotegnil kar počez po vsej Sloveniji. Verjamemo lahko, da bi bila demokratična komunikacija v poskusu razobešenja transparenta dogovorno z vodstvom stranke brez dvoma odklonjena. Glede na prve odzive prvaka dotične stranke.

Potem se je zgodilo naslednji žmohtni z mašnicami, PS. Na sedežu pozitivne stranke so (spet) neznanci (spet) ponoči obesili pisarijo, tokrat je bil plakat. Bratuškovo so skritizirali z asociacijo glede dizajna po spominski plošči jbtz, pisanje je o 155 slabega vladanja premierke: »V tej stavbi ima sedež stranka, na čelu katere sedi premierka Alenka Bratušek, ki si lasti zasluge za uničevanje naše države in nadaljuje z uničevalnimi ukrepi in politiko Janše po Janši,« in da je »A. B. marioneta Bruslja.« No, tako menijo avtorji plakata, lahko bi izbrali pa tudi bolj političen besednjak.

Do vsebine plakata Bratuškova še ni zavzela stališča, itak potrebuje čas, to je že svetovno znano zaradi CNNa. Pa tudi doma imamo tako. So pa vsebino premleli na sedeču stranke presednice vlade, Janković si je gotovo vzel čas. Se tako lepo dopolnjujeta … bilo bi neverjetno, ko bi ne ’soglašal’ s službo za odnose z javnostjo. Takole so povedali: »S sporočilom letaka se ne strinjamo, saj avtorjeve trditve ne držijo. Vendar tudi z ničemer podkrepljeno kritiko zagotavlja ustavna pravica do svobode izražanja, ki jo v PS spoštujemo.«

V PS torej sporočilo in njegovo formo razumejo kot obliko demokratičnega izražanja. Šment, slovenski politični vrh ni enoten – vsaj glede demokracije nima enotnega mnenja za medije in ostalo javnost. Obeta se nova delitev, tokrat iz naslova demokracije v navezi z destabilizacijo države in diverzantstvom.

Pa da ne zaobidemo naslovnega ugibanja, katera bo čez dva dni oz. dve noči naslednja? Ko pa se vse mažejo s šminko!

  • Share/Bookmark

Podjetništvo zame, zate in za našo skupnost

Zapisano pod: Socialno podjetništvo Tagi: , , , — pohajalka ob 19:08, 16.08.2013

Brez dela ni jela! Tako trdijo starejši od mene in upam, da res več vedo od mene. Zato jim verjamem. Baby boom generacija je pred izzivom: priznati in sprijazniti se mora, živeli so-smo na kredo, računa pa ne morejo-moremo plačati … zato bo, tudi zaradi recesije, treba delati še daleč v penzijo. Če bo dnevna politika dovolj modro to zaznala, bo prilagodila penzijsko, davčno in dohodninsko zakonodajo dnevnim generacijskim problemom.

Če pa se država ne bo odzvala ob pravem času in s pravo idejo, se bo delalo in služilo na črno. Slovenci smo znani po iznajdljivosti, po sposobnosti preživetja. Vračanje kreditev namreč ni le problem na ravni države, enake težave imajo tudi mnogi državljani s svojimi osebnimi krediti. Če človek izgubi zaposlitev nekaj let pred upokojitvijo, mu zmanjka realnih možnosti, da bi se na upokojitev pripravil, odplačal dolgove in poskrbel za ustrezne bivanjske pogoje. Če mu država prizna nizko pokojnino, ki je po novem (65 odstotkov od odmerne osnove) tako nizka, da ne zadošča za ‘drek štukat’, kje so šele položnice … pa morda nekoč še oskrba v domu ostarelih, potlej se je treba znajti.

Socialna kohezija je ideal socialne države, enim bolj dostopna kot drugim, pa vendar se deklariramo za socialno državo po ustavi. Nastajajo nove marginalne družbene skupine, ki jim je dostikrat skupno to, da so se posamezniki zapufali, ostali brez plače in ne morejo vrniti dolgov, četudi bi jih hoteli. Vsem nam postaja jasno, da brez dela in delovnih mest pač ne bo šlo – ne ven iz krize, ne ven iz dolgov – le še globlje bomo celotna družba potonili. Gre za ‘manjšino’, ki znaša cca 90 odstotkov celotne slovenske populacije.

Žalostno je spoznanje ob branju dnevnih novic, da se dobra podjetja še kar razkrajajo pred našimi očmi, da dobri podjetniki (začasno) ustavljajo širitev svojih proizvodenj. Država ni več zmožna preprečiti velike zaposlovalne vrzeli, ki jo je tako ali drugače sama povzročila, ideje za ‘proizvodnjo’ delovnih mest, s katerimi bi zapolnila zaposlovalno vrzel, nima pač nobene. V trenutni situaciji se ni mogoče zanašati niti na tuje investitorje.

Ne zaležejo demonstracije, niti upori, kaj šele razna posvetovanja, komisije in sveti, strategije in ukrepi – treba bo prijeti bika za roge in rešiti zaposlitvene potrebe. Možnosti obstajajo, lahko se ogledamo v svetu, kako se učinkovito rešuje družbene probleme, saj nit treba, da smo tako neznansko inovativni, da bi morali vse izumljati sami. Ali pa tudi, zakaj pač ne, le medtem se lotimo nečesa takšnega, kar je zunaj naše države v redu in deluje.

Možnost, ki ostane tistim devetdesetim odstotkom državljanov, pa ne le 90-tim odstotkom baby boom generacije, je aktiviranje lastnih potencialov kompletne delovno aktivne in upokojene populacije. To je mogoče s podjetniškim prebujenjem Slovenije, pa naj bo to na področju socialnega podjetništva, kreativnih panog, družinskih podjetij ali visokih tehnologij in znanstvenega raziskovanja.

Socialno podjetništvo naj bi bilo tisto, ki v svojem poslanstvu in načelih doprinaša družbenemu blagostanju, ima velik potencial za socialno integracijo in zaposlovanje in ga odlikuje odlična prilagojenost lokalnim izzivom. Socialna podjetja pa nikakor ne smejo biti razumljena kot podaljšek socialne politike države, ali še več, da bi namesto države izvajala naloge ’socialne države’.

Že od marca 2011 imamo Zakon o socialnem podjetništvu, ki se uporablja od 1. januarja 2012. Imamo tudi Svet za socialno podjetništvo, ki je končno sproduciral s svojimi deležniki na ministrstvih Strategijo razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 – 2016; minulega julija jo je obravnavala in sprejela tudi Vlada.

Čeprav mnogokrat pričakujemo težavno, zateženo in komplicirano branje kadar gre za zakonske akte, pa bi mogoče kdo za poletno ali počitniško branje vzel v roke nekaj malega ’socialnega podjetništva’, morda najde v čtivu rešitev za svoje finančne težave. Tako je pač, da se mora najprej vsak zase pobrigati, država se pač ne bo.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |