in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Vseživljenjsko učenje in vseživljenjsko delo

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 07:33, 24.07.2013

Tako pravijo stari ljudje, da se mora človek vse življenje učiti. In delati tudi, prav do smrti, kajti če te v starosti v posteljo položi bolezen ali poškodba, se zelo verjetno človek ne spravi več ven iz nje. Lahko bi rekli, da je treba tudi v starosti skrbeti za dušo, um in telo.

Učenje daje izkušnje in nekateri ljudje jih znajo tudi vnovčiti, jih izkoristiti. Ko poslušamo o Jankoviću, da je spisal zahteve za svoje najlepše mesto (hmm, kdaj ga je vzel, ga odsvojil Ljubljančanom?), se odpravil k svoji prijateljici Bratuškovi (dokaz prijateljstva je poljubljanje in objemanje) in jih še ustno zagovarjal. Učimo se, ljudje in delajmo! Greš in poveš, kaj hočeš, to je v praksi ono iz svetih spisov: ‘trkaj in se ti bo odprlo’.

Po svojem kulturnem izročilu smo Slovenci predvsem kmetje. Nekateri smo kmetje bolj v roke, nekateri ostanejo bolj kmetje v glavo. Oboje pride prav za sedanji trenutek. Slovenija sicer nima dovolj strnjenih nižinskih površin za kmetovanje na veliko, bolj je smiselna živinoreja. Pašna dejavnost torej. Smiselno je spustiti na travo najprej ovce, ki znajo lično in ravno prav do zemlje popasti travo, da travnik ne propade že v eni sezoni. Potem je smiselno spustiti gor še konje, ki zmezgajo in uničijo do konca, potem pa , ker Slovenci danes nismo več nomadi, tudi kmetje niso, no, potlej pa po subvencije, nepovratna sredstva in ugodne kredite za nove traktorje.

Slovenski kmetje so modro ugotovili, da država tudi daje (ker mora, zaradi EU) in znajo to tudi modro izkoristiti. Imajo celo skupne službe, ki jim pomagajo spisati zahtevke na državne davkoplačevalske stroške. Izračunali so, da subvencije skoraj ‘požro’ napovedani nepremičninski davki. Vzamejo se skupaj, spišejo, se odpravijo še osebno povedat, kaj nočejo. Borbena strategija, ki je na vso moč podobna Jankovićevi. Zgubiti nimajo kaj, dobijo pa lahko dosti.

Najslabše se ta hip godi srednjemu delavskemu razredu. Nima namreč nobenega vpliva niti na davke, niti na višino plače, pa če še tako visoke študije konča. Študij je razvrednoten ne le zaradi abnormalnega vpisa, ki si ga univerze, fakultete in manjše privatne šole dajo vplačevati, da si popravijo svoje državne plače, še plagiatorji in podobni baraboni so pripomogli slabemu statusu diplom. Zlomek, slabo se piše slovenskim intelektualcem, nobenega dobrega zaslužka si ne morejo več obetati, so pač samo višji srednji razred, ki mu grozi izumrtje.

Delovna mesta danes namreč niso nikomur več v interesu, ne javnemu ne zasebnemu sektorju. Mogoče je celo prav tako, mogoče je to pot, ki jo naredi vse kar obstaja, začne se z rojstvom in konča s smrtjo. Potem se preobrazi v nekaj novega, boljšega. Boljše se vidi v dobri zakonodaji, ki mora ‘držati štango’ tistim, ki sploh še hočejo delati, seveda za denar. To je mogoče tako, da so davki v zdravih mejah, da so gospodarski pogoji ravno prav pripravni za vlagatelje. Ne sme se preveč vzeti, dovoliti je treba denarni tok v podjetniškem segmentu.

Zelo verjetno je, da bodo inovativni in podjetji mladi Slovenci odšli na raboto v tujino, ker smo jih starejše generacije naučili, da se je treba zaposliti, se držati delovnega mesta, ker edino to je tisto, kar zagotavlja socialno varnost in napredovanje. Pa seveda kredite, banke so se pa prijazno prilagodile in jih bodo dajale, seveda še naprej, a tistim, ki imajo zaposlitev za nedoločen čas.

Iz vsega mojega današnjega razmišljanja se logično izpeljuje podjetjn zamisel, morda celo inovativna: baby-boomerji, to smo tisti, ki smo rojeni od leta 1946 do 1964, pamet v roke! Penzije bomo imeli nikakršne, naše življenje bo nevredno človeka, ki je doprinašal v skupno dobro vso delovno dobo in potem nima toliko, da bi si plačal oskrbo v domu ostarelih. Naredimo sebi in mladim svet lepši in podjetniški, čeprav smo po duši in znanju srednji razred, se lotimo posla.

Ustanoviti je namreč potrebno podjetja, ki bodo pritegnila vlagatelje, za to pa potrebujemo zakonodajo, ki je sposobna zagotoviti pogoje, torej denarni tok, pravično usklajenost prihodkov in odhodkov. Svoje bo dobila država, zagotovili si bomo varnejšo lastno starost, pa še uspešna podjetja bodo podedovali naši otroci in vnuki. Da delovnih mest za mladino ne omenjamo posebej, ta so stranski produkt. Delati menda Slovenci znamo, poslovodenja smo se tudi sposobni priučiti, pa čeprav šele v drugi polovici svojega življenja. Ja, pričakova starost se zvišuje enormno, postali bomo družba jamrajočih starcev, če se ne bomo takoj zasukali.

Število baby boomerjev je veliko, dovoljšnje za uspešno izvajanje pritiska javnosti na politične in gospodarske elite v Sloveniji. Najprej se moramo skupaj vzeti, potlej zapisati konkretno, kaj hočemo od vlade in parlamenta, potlej se odpravimo prav tja, kamor hodi Jankovič in kmetje. Če vlada ni sposobna domisliti strategije za našo mladino, ji je pač treba pokazati, kako se to dela. Pa sploh ni važno, kdo je zgoraj, ali levi, ali desni, ali oni oportunisti vmes. Seveda gre za denar, itak.

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev

avtor Stric Marč

24.07.2013 @ 18:53

Kmetje so v Evropi dobro organizirana kasta, ki se zna za svoje previlegije postaviti.Polovico proračuna EU gre kar za kmetijstvo in ni ga junaka, ki bi upal v te previlegije dregniti. Davek na nepremičnine bi dejansko kmeta stresel, saj je na dvorišču kup barak, kozolcev, celo nove hleve so gradili na zalogo iz nepovratnih sredstev. Pa si mislijo, zaženimo vik in krik, pa bomo dobii in ohranili mogoče. Delavski razred ga je najbolj ” najebal” morda tudi zaradi maščevanja avantgardnemu razredu.
Namesto protestiranja bi bil bolj za to, da se upokojenci organizirajo v zadruge in s svojimi izkušnjami in znanjem omogočijo sebi in kolegom preko dopolnilnega dela kaj zaslužiti. Se bomo pa učili in delali do smrti.

avtor pohajalka

16.08.2013 @ 19:16

Stric Marč, tvoja zadružniška ideja za upokojence ni od muh, nasprotno, gre za odlično idejo. Problem je le zakonska regulativa, ki zna spodrezati upokojenske zaslužke. Delovno sposobni upokojenci lahko delajo za svoje starejše ‘kolege’, premožnejši lahko vlagajo v dejavnosti podjetij za starejše in si oplemenitijo svoje premoženje … možnosti je več.

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |