in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Slovenska blaginja

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 08:48, 8.05.2013

Vsa slovenska blaginja oz. program reform in stabilizacije v glavnem izhaja iz dviga davkov vseh vrst. Nekaj denarjev se bo nateklo tudi tako v državno blagajno, če bo pa zalegel za kaj več od gašenja lokalnih resorskih požarpov, pa je dvomljivo. Tako meni večina strokovnjakov z davčnega področja, ekonomisti, gospodarstveniki, analitiki državne in javne uprave, celo mnogi politiki, ki sodelujejo pri uvajanju višjih davčnih programov.

Velika verjetnost je, da bodo višji davki uvedeni le zato, da bo Bruselj ‘videl’, da delamo na stabilizaciji in reformah. Vsled takega ravnanja naše vlade bi bilo smotrno uvajanje vsakega po malo, tako si morejo kupiti več časa za obstanek političnega vrha, koalicije. Proračunski primanjkljaj pa bi vendar Slovenija morala že pred leti po zavezi postopoma zmanjševati, vsaj polagoma, torej ni vseskozi platno s škarjami v rokah sedanje politične garniture. Že leta 2009 je primanjkljaj dvakrat presegel šest odstotkov kosmatega BDP – od magičnih ‘dovoljenih’ treh odstotkov je to dvojna mera.

Denarna kazen nas lahko doleti, kljub meglenemu zanikanju iz EU, pa tudi ‘intenzivni monitoring’ še pred prihodom trojke – iz vseh pogledov in razgledov od zunaj in od znotraj je jasno spoznanje, da do uravnoteženja javnih financ v naši državi mora priti, zlepa ali zgrda. Končno je vlada pripravila in koalicijsko uskladila najpomembnejša pisna izdelka ta hip: Program stabilnosti in Nacionalni reformni program. Do jutri mora oboje priti v Bruselj, kjer bodo ocenili v kolikšni meri zadovoljuje načrtovana javnofinančna politika za to in prihodnje leto ter naše namere glede proračuna, pa še kako bomo izvedli najbolj pekoče reforme.

Navkljub neizogibnosti dviga DDV-ja je ta slabša možnost le boljša od dviga drugih vrst davkov pri nas, ker je v svojem bistvu še najbolj nevtralen. Dvig spodnje stopnje pa je problematičen z vidika vsakdanje porabe, gre za živila, zato bo šel nedvomno v nos sindikatom, vsaj prav bi bilo tako. Dvig tega davka bo slej ko prej doprinesel dvig cen.

Nepremičninski davek kliče po uskladitvi na evropsko povprečje, so pa ovire v GURS-ovih evidencah. Glede na ugotovitve glede lastništva nepremičnin na Slovenskem, ima cca 80 odstotkov naših državljanov v lasti eno ali več nepremičnin, torej je mogoče nabrati že z rahlim višanjem davka veliko denarja.

Najgrše se zapleta okrog uvedbe kriznega davka, ki bi ga moral z julijem plačati vsak, ki pri nas prejema plačo, veljal pa naj bi vsaj do konca leta 2014. Tovrstni davek ima nebroj negativnih učinkov na potrošnjo, pa še verjetnost stoji za njim, da bo kar ostal tudi po letu 2014. Torej, kdor bo hotel delati in biti plačan, ga bo ‘podarjal’ v državno pušico.

Velikih investicij si ne moremo obetati, izhoda iz krize na ta način ni pričakovati, saj konkretnih načrtov ni. V medijih je bilo govora o gradnji hidroelektrarn na Savi, drugi tir železnice, dodatni pomol v koprski Luki, tretja razvojna os pa so še daleč od izvedbe in hudo sanjske. Realnost pač ni skladna s politiko, ali pa obratno, zagona gospodarstva ni pričakovati po tej poti, ker tovrstni projekti rabijo neskončno več časa, kolikor ga je na razpolago v tem trenutku.

Alternativa je energetska sanacija stavb, ki omogoča hitrejše oživljanje gradbeništva, storitev in energetike. Pri teh aktivnostih bi lahko izkoristili še evropske sklade kohezijske politike, pritegnili bi javno-zasebna partnerstva. Večstanovanjske stavbe bi prek razpisov hitro in učinkovito sanirali, in ekonomisti se vprašujejo, kako da se ni tega lotila še nobena naša vlada. Neupravičeno zanemarjeno področje, odgovora pa ne bo dajala nobena vlada.

Tudi vsi našteti ukrepi in ponujena paleta možnosti – morda ne bo dovoljšen napor za pomiritev mednarodne skupnosti, morda bomo vsem načrtovanim ukrepom navkljub le ponižno zaprosili za pomoč. Od uravnoteženja do blaginje je še velik razkorak, a smo šele na začetku poti. Ne bi bilo slabo uvesti še scenarij za politično odgovornost in nagrajevati po pričakovanih rezultatih tudi naše politike in jih kaznovati za slabe in napačne odločitve. Na osebnem odločanju se gradi politika.

  • Share/Bookmark

Kupna moč

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , , , — pohajalka ob 19:13, 7.05.2013

Noben povprečno umsko razvit državljan na vsem svetu, ne le v eu ali pri nas, si ne želi zmanjševanja svoje plače, nasprotno, vsak med nami si želi, da bi plača zadoščala za sprotne razumne potrebe, pa da bi ostalo še kaj za v šparovček, torej pričakuje delavec plače več, ne manj. Tudi v kriznih časih delovni človek tako razmišlja, saj kriza ni nikoli tako huda, da bi ne mogla še bolj otežiti življenja in v strahu, da bo res še huje, je tudi v slabih časih dati kaj na stran. Žal pa se otepamo z manj, odlagamo vse mogoče za boljšo prihodnost.

Finta je v kupni moči, ki je iz dneva v dan slabša. Ne gre za posameznika, o kupni moči govorimo vsaj regijsko, ker je kupna moč preprosto vsota vseh neto prihodkov znotraj skupnosti. Sama po sebi predstavlja indeks relativnih razlik v prihodkih med različnimi področji in je kot taka pomemben indikator potencialnih uporabnikov.

Prav zato je kupna moč pomemben faktor, je indikator pri računanju regionalnega potenciala za podjetja, za gospodarstvo. Prodaja dobrin – storitev, nepremičnin, elektronike, vozil … – vse to so področja, ki so neposredno odvisna od stopnje kupne moči ali prihodkov populacije v regiji. Tako preprosto so stvari oz. dogajanja povezana med seboj, brez delavca torej ni ne proizvajalca ne porabnika.

V Sloveniji nam nedvomno soglasno politična koalicija pripravlja znižanje kupne moči – z znižanjem plač in uvedbo novih davkov. Sindikati temu ne bodo kos, ukrepe bo izvedla ta ali naslednja vlada. Delavcev (zaposlitev, delovnih mest) je iz dneva v dan manj in tako tudi delavska moč peša. Tudi kakšne posebne sloge ni čutiti, vsakdo le drugega rine pred seboj na frontno črto.

Evropski uradniki pa znova stavkajo in mrmrajo, da jih članice želijo mrtve. Pripravlja se jim višja upokojitvena starost, zvišala naj bi se na 67 let. Reforma predvideva poleg dviga upokojitvene starosti še znižanje plač in pokojnin in omejitve pri napredovanju.

Sindikati evropskih uradnikov so sklicali stavko le dan prej, ko naj bi članice eu potrdile svoj mandat za tripartitna pogajanja z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom o reformi – predvsem o treh točkah le-te: metodi prilagajanja plač, pokojninah in napredovanju. Medinstitucionalni dogovor bo moral biti sklenjen do 18. junija, takrat se izteče rok pogajanj.

Za sindikate je še najbolj moteča metoda prilagajanja plač, ki temelji na gibanju kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev v osmih državah članicah – Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Nizozemski, Španiji, Belgiji in Luksemburgu. Naše Slovenije ni med njimi. Evropski sindikati menijo, da gre za zastarelo metodo.

Reforma oz. spremembe predvidevajo še sistemsko znižanje letne prilagoditve plač za pol odstotka z zgornjo mejo + 2 odstotka, kar bi prineslo še najmanj 40-odstotno zmanjšanje kupne moči. Reofrma obsega še 6-odstotno dajatev za vse, ki bo veljala takoj, tudi med že dogovorjeno dveletno zamrznitvijo plač. Ob vsem tem ostaja še predlagan dvig upokojitvene starosti za štiri leta + zvišanje mesečnega prispevka zaposlenih za pokojnine iz 11,6 na 15.7 odstotka, kar sindikati ocenjujejo še za 4,1-odstotno znižanje osnovne plače.

Še več, sindikati prognozirajo ob grobih izračunih ukrepov, da bi to skupaj pomenilo v 15 letih 60-odstotno izgubo kupne moči, od tod izide misel evropskih uradnikov in njihovih sindikalistov, da jih članice žele mrtve. Uradništvo ni več v položaju, ko bi lahko govorili, da imajo dobre plače in bi lahko sprejeli majhno žrtev ali dve.

Kako pa pri nas? Koalicija pripravlja podobne reformne ukrepe, saj res ni smiselno odkrivati tople vode in plačevati plagiranja analiz in raziskovanj. Vsem skupaj se nam piše podobno: vedno manj zaposlitev z vedno nižjimi plačami in vedno večjim obsegom dela. Žal se bo zgodovina znova ponavljala: iz vsake krize izidejo bogati še bogatejši in ošabnejši, revni pa še bolj obubožani in ponižni. Slednji o svoji kupni moči ne razmišljajo, ker se otepajo z preživetjem … do naslednje krize.

Ob razmišljanjih in izračunih o kupni moči sledi žalosten gospodinjski zaključek: manj kupne moči, manj družbene moči, manj dostojnega življenja … za časovno obdobje vsaj ene generacije …

  • Share/Bookmark

Slovenija šesta! Mogoče pa ne.

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 14:44, 7.05.2013

Niti ni tako slabo šesto mesto, če bi šlo za športne ali znanstvene ali kulturne dosežke na ravni sveta, žal pa gre pri naslovnem šestem mestu za špekulacijo tujih medijev, ki Sloveniji napovedujejo da bo v evrskem območju šesta država, ki bo prisiljena zaprositi za mednarodno pomoč.

Na mednarodni pomoči so že Grčija, Irska, Portugalska, Španija, Ciper. Slovenija ima v načrtu sanacijo bank in nižanje proračunskega primanjkljaja (zvišanje davkov). Nacionalni reformni program bo vseboval ukrepe v bančnem sektorju, pri prezadolženosti podjetij, za spodbujanje tujih investicij, izboljšanje poslovnega okolja in še dodatne ukrepe v reformiranju pokojninskega sistema in trga dela.

V Sloveniji bomo dobili tudi zvišano splošno stopnje DDV, obeta se uvedba kriznega davka z julijem in na novo postavljena obdavčitev nepremičnin. Veliko bo pobranega slovenskim državljanom, vse za dobro državnega proračuna, za katerega je tako pomembno, da bo uravnovešen, da bomo vsi Slovenci doprinašali v smislu pozlačenega fiskalnega pravila.

Časnik Financial Times je poročal o tem, da naj bi Evropska komisija zavzela ostrejše stališče do Slovenije. Narašča tudi zaskrbljenost, da notranji politični spori ovirajo sposobnost države, da reši bančni sektor in se izogne prošnji za mednarodno pomoč. Časnik je ob sklicevanju na neimenovana visoka predstavnika območja evra pisal, da je v ospredju pozornosti »nesodelovanje« med slovenskim finančnim ministrstvom in centralno banko, ki je odgovorna za nadzor finančnega sektorja. Banka naj bi po navedbah enega od predstavnikov »ovirala« napore nove vlade za očiščenje.

»Nobeni pogovori o programu za Slovenijo ne potekajo«, je poudaril tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna. Le-ta je danes pohvalil slovenske ukrepe za spodbujanje gospodarstva, a hkrati namignil, da Slovenija še ni zunaj nevarnosti. Po njegovi oceni je za napovedi, ali se Slovenija lahko izogne mednarodni finančni pomoči, prezgodaj.

V Bruslju pričakujejo slovenski nacionalni reformni program in program stabilnosti, s katerima se bomo spopadli s težavami in obrnili negativni gospodarski trend. Oba programa bodo najprej analizirali, za potem pa šele obljubljajo komentarje.

V Financial Timesu so pozabili, da se nobena župa ne poje tako vroča, kot se skuha, ker je EU tokrat zanikala njihove navedbe o pomoči Sloveniji. Še ciganka danes ne ve, kdaj in če bo Slovenija zaprosila za mednarodno pomoč, ali bo trojka vkorakala v Slovenijo in kaj oz. koliko bo odnesla.

  • Share/Bookmark

Fiskalnost

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 09:58, 7.05.2013

Za kaj sploh gre, pri fiskalnem pravilu? V bistvu gre za davke, ki jih plačujejo državljani svoji državi.

Država, ki je suverena in neodvisna ter samostojna, se drži proračunskega (davčnega) pravila tako, da zagotavlja uravnotežen proračun in onemogoča razsipnost vlade – odhodki ne smejo biti višji od prihodkov, to je to, za to gre.

Vsled preproste definicije lahko sklepamo, da je bolje, če ima država nižji propračun, saj bo tako delala manj napak pri trošenju davkoplačevalskega denarja. Na osnovi takšnega sklepanja je sprejemljiva težnja po zapisu fiskalnega pravila v slovensko ustavo. A slovenske politične stranke imajo različne poglede o vpisu fiskalnega pravila in datumom uveljavitve tega pravila.

Državni zbor je že aprila razpravljal o vnosu fiskalnega pravila v ustavo na izredni seji. ‘Izrednost’ seje namiguje o potrebi po naglici, a se je izkazalo, da se ne mudi tako zelo, saj je bila seja prekinjena brez delovnih rezultatov (političnega dogovora) v skladu z dogovorom političnega vrha, nadaljevala pa se bo šele predvidoma danes (pa nobenemu politiku niso zmanjšali delovne uspešnosti oz. plače). Do danes naj bi vlada na podlagi spremenjenih makroekonomskih izhodišč pripravila nove izračune, DZ pa bi odločil, ali je treba besedilo fiskalnega pravila spremeniti.

Neznosno lahkotno se razvije ob političnih odločanjih glede vpisa pravila – kolikšnega in kdaj bo veljalo – misel o nepotrebnem delu naših politikov. Kot bi si sami iskali delo, da bi upravičili svoje plače, pa dela ne opravijo, da lahko ‘delajo’ še naprej. A tega dela pravzaprav sploh ni treba opraviti, treba je enostavno potrošiti le toliko, kot je v državni blagajni.

Eden od možnih ukrepov, ki bi zalegli v znesku in času, bi bil lahko znižanje vseh vodstvenih, svetovalnih in nadzornih plač (tako ali drugače vodilnih ljudi v Sloveniji, v gospodarstvu in negospodarstvu), pa ne v odsotkih, pač pa nominalno na raven minimalne plače za ves čas trajanja primanjkljaja v državni blagajni.

Predlog je mogoče utemeljiti z lahkotnostjo izvedljivosti, hitro in močno se bo poznalo, ker so to plače, ki so omembe vredne v naši državi. Pri delavskih plačah ni mogoče pričakovati učinka ne nominalno ne odstotno.

Očitno je v slovenski politiki nenehno potreben nek material za politični prestol, za politično zmago in prevlado, tokrat je to fiskalno pravilo, ki bo našim politikom dalo plače in moč še nekaj časa.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |