in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Janša, od obsojenca do idola

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 19:15, 11.05.2013

Ivan Janša je pri krstu dobil ime Janez. Šolal se je v domačem Grosuplju, na klasični gimnaziji v Stični in po tem v Ljubljani. Leta 1982 je na FSPN končal študij splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, danes rečemo tem vsebinam obramboslovje. V prostem času se je v mladosti veliko ukvarjal z alpinizmom, večinoma v slovenskih gorah.

Danes večinska politična stranka v slovenski opoziciji voli novo vodstvo stranke. Janša, edini kandidat in Janša, novi-stari vodja te politične združbe. Pričakovano, zaradi neznosne zaupljive vere v bivšega mladinca, političnega in vojaškega delikventa, bivšega mučenika naše države, človeka, ki je ‘toliko dobrega naredil za vse nas’. Tako pravijo njegovi podaniki.

Janša je bil član in funkcionar Zveze komunistov Slovenije, vendar je bil pozneje iz ZKS izključen. V Časopisu za kritiko znanosti in Mladini je objavljal o nujni prenovi jugoslovanske vojske. Širši javnosti je postal znan leta ‘88, ko je z njegovim prijetjem SDV sprožila afero JBTZ. Proces proti četverici, v katerem so Janšo, Tasića in Zavrla ter podčastnika JLA Borštnerja pred vojaškim sodiščem obtožili izdaje vojaške skrivnosti o razpustitvi slovenskega armadnega poveljstva, je sprožil močan odziv javnosti, ki je še pospešil zahteve za demokratizacijo slovenske družbe. Njegov takratni prijatelj Igor Bavčar je ustanovil Odbor za varstvo človekovih pravic, ki se je potegoval, da bi četverici omogočili branjenje s prostosti in sojenje pred civilnim sodiščem v slovenskem jeziku. Janez Janša je bil obsojen na leto in pol zapora.

1989 je bil Janša eden od soustanoviteljev Slovenske demokratične zveze, ene prvih opozicijskih strank v takratni SRS, istega leta pa je odšel na prestajanje zaporne kazni, ki jo je končal po tretjini trajanja. Videti je, da Slovenci ne moremo brez svojega malika, idola ali česa podobnega. Še desetletja nazaj je zadoščalo povprečnemu verniku zretje v svojega izbranega boga, ki je bil lepo spravljen v prav za to primernih zgradbah. Danes potrebujemo še živega idola, da ga malikujemo. Resnici na ljubo pa lahko rečemo, da je dober vsak, ki primerno igra svojo vlogo.

1990 je bil Janša na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji izvoljen za poslanca in je postal minister za obrambo v Demosovi vladi. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala Slovenska vojska, ki je v osamosvojitveni vojni 1991 z relativno malo žrtvami izšla kot zmagovalka.

SDZ je 1991 razpadla in se razcepila v dve novi stranki, Demokratsko stranko, ki se je 1994 združila z LDS, ter Narodno demokratska stranka, ki se je pozneje združila s SKD. Janša se je ‘odcepil’ od tega strankarskega gemišta in se 1992 pridružil Pučniku in njegovi Socialndemokratski stranki Slovenije. Sprehajanje po političnih strankah je torej staro preizkušeno pravilo v naši konsistenci.

Ko Janša danes govori o nujnosti sprememb političnega sistema, je besede slišati prav tako, kot jih govore v aktualnem slovenskem političnem vrhu, toliko jih je, ki papagajijo ene in iste mantre. Pri Janši je razlika ta, da predlaga prehod v drugo republiko. Počasi jih bomo imeli dovolj, tudi samostojnih in neodvisnih, ker jo vsak na oblasti po svoje fura od slabega na slabše.

Je mogoče, da bi slovensko politično sceno rešila sprememba političnega sistema, pa volilnega, večja enakost in pravičnost, odgovornost, stabilnost ali učinkovitost? Nikakor, dokler se stara politična garnitura ne pospravi na odlagališče zgodovine. Treba je na novo in drugače, to drži, prepričljiv dokaz je mučno spoznanje, da vsi, ki zraven pridejo, zelo podobno zafurajo sceno. Zares drugače je mogoče pometati le z novo metlo, staro pa zavreči.

Resolucije in pogrete stare ideje danes pišejo na vseh koncih Slovenije, tudi Janša ni izjema, v rokavu ima svojo, Družbo odgovornosti in svobode. Odgovornosti mu ne piše na čelu, saj ga še vedno bremeni protikorupcijsko poročilo, svoboda pač, saj deluje kot svobodnjak, kot espe, kot boem, frik.

Resolucija pa je lepo zastavljena, vrednostno središče slovenskega naroda postavlja na temelje vrednot osamosvajanja, iz teh vrednot išče odgovore na sedanji položaj in izzive, s katerimi se sooča država. Pa nič zato, če ideja prikrito tlači osamosvojitveno idejo s postavitvijo nove republike …

Janša je bil v svoji politični karieri tudi minister za obrambo 1993 – 1994 in 2000. 1994 so ga razrešili zaradi afere Depala vas, v kater iso vojaške osebe aretirale policijskega sodelavca v civilu, razrešitveni predlog pa je podal takratni predsednik vlade Drnovšek. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ter predstavljala opozicijo vladi LDS, ta pozabljen podatek služi spoznanju, da se je zmožen tudi sam spraviti proč. Le letošnji dogodki ob očitku korupcije Janši morda niso dovolj močan razlog za umik v opozicijo.

1993 je Janšo kongres SDS, ki je bila takrat še Socialdemokratska stranka, izvolil za predsednika. Ponovno spet 1997, 2001, 2005 in 2009. SDS se je 2004 preimenovala v Slovensko demokratsko stranko.

Predsednik vlade je postal 2004 – 2008, v opoziciji je bil 2008 – 2011, ko so Janšo nepričakovano na volitvah prehiteli Pahorjevi Socialni demokrati in je postal neformalni vodja opozicije. 2011 je bil obtožen zaradi domnevnega podkupovanja v korist stranke SDS – afera Patria, sojenje v aferi pa še poteka.

Na izrednih volitvah 2011 je dosegla SDS drugo mesto, za Jankovićevo Pozitivno Slovenijo, ker pa slednji ni dobil večine za mandatarja, je bil za mandatarja izvoljen 2012 Janša, potem ko presednik države Tuerk ni predlagal nikogar. Takoj ko je Janša nastopil mandat, je začel s kadrovanjem.

Množični javni protesti so se pričeli novembra 2012, v katerih so vstajniki zahtevati sestop vlade in vse politične elite. Zahteve po odstopu Janše so se zaostrile po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije. Letošnjega februarja je bila izglasovana konstruktivna nezaupnica Janševi vladi, Bratuškova (namesto Jankovića) pa je postala predsednica vlade.

Po dvajsetih letih bo ’svojo’ stranko še naprej vodil Janša, drugače niti ne more biti, ker je pač edini prijavljeni kandidat za vodilno mesto. Kritike na račun stranke in njenega vodstva na današnjem kongresu ni zaznati. Janša podaja analizo preteklosti in prihodnosti Slovenije, imenuje jo rdeči monopoli, financirani iz davkoplačevalskega denarja, s političnimi krediti preko bank; z rdečimi monopoli bo opravila ekonomija, če tega ne zmore politika vlade Alenke Bratušek. Obstanek aktualne vlade Janša prognozira le do takrat, dokler bo lahko vzdrževala privilegije rdečih monopolov. Pozabi pač omeniti svoja kadrovanja in kredite in svoj delež političnega delovanja v preteklosti.

Viri: internet

  • Share/Bookmark
 

11 komentarjev

avtor Stric Marč

11.05.2013 @ 21:35

Za dobrega stratega in obramboslovca je napad najboljša obramba. Svoje slabosti se ne prizna, morda se jih upošteva v izdelavi strategija, z vsemi topovi pa napada nasprotnike.V teh napadih se zna poslužiti tudi metod specialnega vojskovanja.
V obdobju delovanja v komiteju za SLO in DS je zastopal predvsem vidik oboroženega ljudstva in je s tem konceptom šel v nos generaliteti JLA.pozneje je od tega koncepta odstopil in je pristal na profesionalno ( najemnioško) vojsko, ki je koncipirana le za akcije znotraj NATA in neprimerna za obrambo Slovenije v primeru razpada EU in NATA.

avtor lordwales

11.05.2013 @ 21:54

Idol?
Bolj ka drugega!

avtor Nevenka

12.05.2013 @ 06:35

Idol? To mora biti človek pa res rahlo skregan z realnostjo, da mu pride na misel kaj takega. Mi imamo namreč veliko več sramot kot idolov.

avtor pohajalka

12.05.2013 @ 07:01

Stric Marč, Janša je res do obisti vojak in dobro si opisal njegovo delovanje. In res se zna ‘premisliti’, če je ‘umik’ nuja in strategija za nov napad. Kar se je naučil v šolah, zna dobro uporabiti in gotovo lahko pričakujemo veličasten povratek.

avtor pohajalka

12.05.2013 @ 07:04

Kaj bi bilo to drugega, kot idealiziranje stranke in vodje stranke? Po Titu Tito, po Janši Janša …
V strankinem sedlu sedi strumno že dolgo, tokrat je bilo le 11 glasov proti njemu. Edini kandidat, edini idol stranke.

avtor pohajalka

12.05.2013 @ 07:07

Nevenka, Janševi strankarski pripadniki ne gledajo po Janševih sramotah in ga kujejo v nebesa. SDS je najmočnejša stranka. Moč stranki dajejo ljudje, tisti, ki so člani, in tisti tudi, ki od zunaj participirajo in obožujejo. Ni nujno, da bi moral biti kakšen idol skregan z realnostjo, prav ikonizacija izbriše vse napake in sramote.

avtor filmoljub

12.05.2013 @ 08:38

Tudi v 20. letih prejšnjega stoletja je bila v neki malce severnejši državi zelo močna Delavska stranka, ki se je pozneje preimenovala v Nacional-socialistično stranko, pod vodstvom ambicioznega, karizmatičnega, inteligentnega, odlikovanega vojnega heroja iz 1. svetovne vojne. (Bil je tudi nadarjen in več kot spodoben slikar.) Nekaj časa je zaradi političnih teženj in zoperstavljanja oblasti preživel tudi v zaporu, kjer je marljivo pisal in oblikoval svojo ideologijo, utemeljeno na “novi državi” oz. “tretji republiki”. Z idolatrijo anti-komuzima, nacionalistično ikonografijo in celo pozitivnimi konkretnimi ukrepi na področju gospodarstva je ta vodja stranko še okrepil in slednjič povezal v najmočnejšo politično-vojaško silo v tistem delu sveta. No, vsaj za nekaj časa.

Saj vemo, o kom govorim, kajne?

avtor filmoljub

12.05.2013 @ 10:20

p.s.
In če že kopipejstamo Wikipedijo, :lol: potem skopirajmo še tole, a ne:

»Janša je demagog. V polemiki je nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike.«
—Dimitrij Rupel

avtor pohajalka

12.05.2013 @ 12:34

Filmoljub, dobro si izrisal vzporednice obeh, po moje vemo, o kom govoriš! Skoraj verjamem, da je res nekaj psihopatskega v človeku, če se gre politika. Sodobni čas bi še bolj rabil pravih državnikov in odličnih diplomatov, pa jih je malo, ki vzdrže sito. Mnogo podobnosti je najti med njih večino, tudi pri nas.

Podatkov se niti ne spomnim, od kje sem jih izbrala, virov o Janši je pa veliko: mediji (spletni, papirni), državne arhivske spletne strani, kolumne, komentarji, tudi Wikipedija ga je vzela vase … pa še poslušam in gledam ga nekaj desetletij že. Očitno je močna in vplivna oseba, o kateri se veliko piše. Eni ga poveličujejo, drugi ga pohodijo in razmažejo, resnica je morda bolj vmes … ima pa tudi Rupel po svoje prav.

avtor NoMercy

14.05.2013 @ 09:29

razlika me SDS in SD je, da SDS “svoje” podpira, jim zaupa … SD pa svojim podstavlja polena (Pahor npr. ..)

kolikor vem se človek gre nekaj (šport, strankarstvo …) zato, da nekaj prispeva in zato nekaj dobi.

avtor pohajalka

17.05.2013 @ 19:22

NoMercy, kako žalostna ugotovitev, čisto štacunarsko pričakovanje: daj, dam – dam, daj. Pa je res tako. :P

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |