in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Bo Janša znova mučenik?

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 17:32, 27.05.2013

Na sodišču v Ljubljani se nadaljuje sojenje v zadevi Patria. Od petih obdolženih so danes ‘na tapeti razpeti’ Janša, Krkovič in Črnkovič. Dokazni postopek se končuje in na vrsti so zaključne besede, tudi vrhovni državni tožilec verjetno zdajle še predstavlja svoje sklepne ugotovitve pred izrekom sodbe, potem bodo dobili besedo še zagovorniki in obdolženi.

Tožilstvo ugotavlja utemeljenost obtožbe zoper vseh pet in verjetno jih čaka, da bodo vsi spoznani za krive. Glede Janše je še odprto, ali je prejel plačilo oz. nagrado ali je le sprejel obljubo plačila nagrade, Črnkovič je vzrojil in ni hotel ‘poslušati teh neumnosti’, prebrane so bile finske odredbe za hišne preiskave in finska obtožnica. Pravobranilstva ne bo, ker ne bodo uveljavljali premoženjsko-pravnega zahtevka.

Za podkupovanje, davčno utajo in poskus prevare v tistem delu, ki se nanaša na Avstrijo je bil letos že obsojen Riedl, pred kratkim pa je bil v Ljubljani razpisan predobravnavni narok Patria II (Cekuta, Zupan). Finsko sojenje se bo začelo šele avgusta, nanj pa bodo vabljene tudi vse slovenske priče.

Tožilstvo po končanem dokaznem postopku danes predlaga za Janšo dve leti zapora, za Črnkoviča (Rotis) in Krkoviča (brigadir) pa po 22 mesecev, za vsakega pa še po 37.000 evrov stranske denarne kazni. (STA)

Sodbe še ni, zato pritožb tudi še ne, pravna sredstva zagovornikov ne bodo tako hitro porabljena. Ampak – Tovšakova je že na Igu …, v naši državi še včeraj znanstvena fikcija postaja realnost. Ko bi bilo le mogoče še nekaj zapornih kazni ‘prehandlati’ v keš in ga spraviti v proračun, potlej bi pa vse tole sodno dogajanje imelo nekaj smisla.

Takole je pa vse skupaj bolj tako, kdo bo koga, kdo bo koga bolj, kdo bo za sabo vlekel še koga, kdo bo koga spustil na frej … Pa saj jim ni hudega, smo pravkar dobili nov puf in ni frke, kdo bo plačal vsa sojena in nesojena sojenja.

  • Share/Bookmark

Kruha malo, iger več

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 07:57, 25.05.2013

V minulem tednu nam ni bilo prijetno toplo, bilo pa je vsaj strastno. Strasti ta deževni konec tedna popuščajo, temperaturni minus pa še kar stiska. Vsak naslednji dan je bilo bolj hladno in bolj mokro, vreme se je totalno uprlo in ogrevali smo se s pokrivanjem. Tudi brisača pride prav. Če bi se ne dogajala Hilda in skupaj z njo strastnost spremljanja pobega, lovljenja, iskanja krivcev – kaj ni šla sama od sebe po svoje? – …

Tovšakova se je predala sama, šla je po svoje in se tudi vrnila po svoje, niso ji zavdali ne tožilci, ne sodniki, ne policija, ne maščevalno ljudstvo. Notranji minister je čestital svoji policiji za uspešno delo. Sestanki, poročila pa se bodo še dogajali in plačevali iz davkoplačevalskega denarja, ker – šment – pobegu je treba priti do dna in kaznovati krivce, saj smo pravna država. S čim vendar pa bi služili vsi mogoči priskledniki – nadzorniki, supervizorji, člani raziskovalnih in preiskovalnih komisij, inšpektorji ipd. – če bi vsi slovenski organi pravočasno ukrepali proti kršiteljem?

Hilda je najboljše, kar se je zgodilo slovenski politiki v zadnjem času. Dobro je zamotila Slovence, medtem ko je bila Bratuškova v Bruslju in se rojeva ukrepanje za Slovenijo. Kljub zagotovilom predsednice naše vlade, da ni manekenka, je šla tja gor zelo poslovno oblečena in obuta, na novinarska vprašanja pa je odgovarjala kratko in jedrnato.

Ko bo Bruselj v sredo odločil, ali bo proti Sloveniji in Španiji kot prvima članicama Unije sprožil postopek za odpravo neravnotežij, se lahko zgodijo že prva navodila za Slovenijo. Te postopke Unija uvaja zaradi dolžniške krize ne le pri nas, z namenom reagiranja takoj in pravočasno, že takrat, ko se neravnotežja zaznajo. Tako bi morda(!) uspeli preprečiti novo zgodbo Grčije, recimo.

Večina sindikatov javnega sektorja je podpisala anekse h kolektivnim pogodbam, tudi dogovor o varčevalnih ukrepih in stavkovni sporazum. Od negospodarskih dejavnosti je pristopilo podpisu aneksov 29 sindikatov, od javnega sektorja pa 27.

TSmedia kot naročnik in Episcenter kot izvajalec sta zaslužna za rezultate telefonske javnomnenjske raziskave – po anketi podpora vladi Bratuškove pada iz 62 na 43 odstotkov, raste pa podpora stranki SDS, čeprav ima največ podpore še kar SD. Janšo bi volilo dobra petina anketirancev. Vladi izraža nasprotovanje dobra polovica anketiranih, ampak odnos ljudstva vlade ne ovira pri izvajanju začrtanih ciljev. PS bi dobila le 11 odstotkov.

Diners Club Slovenije in Banka Slovenije še nista prišla do konca rešitve zagate imetnikom Diners kartic. BS še vedno motijo pri Dinersu dejavnosti, ki niso plačilne storitve, to so posojila in naložbe, pa tudi naraščajoče neporavnane zapadle obveznosti Dinersa do prodajnih mest, maja visoke že skoraj 9 milijonov evrov.

V minulem tednu je tudi uradno odobreno Cimosu 35 milijonov evrov države pomoči, ki se dodeli pod odložnim pogojem, ki predvideva soglasje Evropske komisije. Javnosti sporočajo, da v Cimosu obstajajo zdrava proizvodna jedra, stečaj pa bi po mnenju vlade imel obsežne negativne gospodarsko-socialne posledice. Gotovo, saj smo to doživeli že iz množice stečajev, posledice so revščina in beda. Da bi se le ne izkazalo, da je Cimos le novo brezno državnih aktivacij brez dna.

Neuradno pa ta hip največja državna investicija v TEŠ 6 postaja še večja, ker se projekt znova draži, to rundo za cca 100 milijonov evrov, navkljub zagotovilom, obljubam in podpisanim pogodbam. In za povrhu tudi zadnja cena še ni zadnja in končna.

Politika je bila tokrat enotna v Hildini senci: poslanci so vpisali v ustavo fiskalno pravilo in zožili pravico do referenduma. Potem ko so poslanci izglasovali vpis fiskalnega pravila v ustavo, sindikati pravijo, da je ta odločitev popolnoma nesprejemljiva in napačna. GZS meni, da je to pogoj za krepitev gospodarstva, Janša pa, da je slovenska oblast zdaj manjša grožnja za davkoplačevalce in evropske partnerje.

Na protestu ob priliki umestitve fiskalnega pravila v slovensko ustavo se je zbralo malo ljudi, približno 15. Kljub nasprotni obljubi predsednica vlade ni povabila k razpravi o ustavnih spremembah nobenih predstavnikov civilne družbe. Na voljo je protestnikom še vedno klicanje predstavnikov oblasti na odgovornost.

V izvedbenem zakonu, ki ga mora parlament z dvetretjinsko večino sprejeti do začetka prihodnjega leta, naj bi zagotovili postopnost zmanjševanja primanjkljaja na zahtevane tri odstotke BDP. Bratuškova zagotavlja, da zlato pravilo ne pomeni, da se bodo pokojnine in plače znižale za 30 odstotkov, kot je še pred dobrim tednom trdila vlada.

Po novem ne bo dopusten referendum o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Tudi ne o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna, o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Obdobja politične nezmožnosti dogovarjanja je konec, je po tem dejala premierka Bratuškova.

Okrajno sodišče v Mariboru je v primeru Ježovita nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja obsodilo na sedem mesecev zapora, vedeževalka Karin Ježovita pa je bila obsojena na pet mesecev pogojne zaporne kazni s poskusno dobo enega leta in 5000 evrov denarne kazni.

Resnično, ko bi Hilda Tovšak ne začutila potrebe po meditaciji in urejanju svojih domačih zadev, bi se morale slovenske udarne manjšine ukvarjati s slovensko demokracijo, politiko, zakonodajno in izvršilno vejo oblasti, z narodno, politično ali družbeno osvoboditvijo in podobnim. Pogoji so izpolnjeni.

Imamo pa še dan brisače, via Štoparski vodnik po galaksiji. Namesto fiskalnega pravila vodnik umešča dvoje priljubljenejših pravil: 1. brez panike in 2. vedno nosi brisačo s seboj.

  • Share/Bookmark

KUD

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 07:14, 23.05.2013

Kulturno umetniško društvo z neprofitno programsko politiko odprtega socialnega prostora podpira kakovostno, drugačno in še neuveljavljeno kulturo. Združuje lutkovni in gledališki program za otroke in odrasle, koncerte različnih glasbenih zvrsti, razstave, predavanja, literarne večere, seminarje, okrogle mize in delavnice ter performanse.

Že od leta 1919 posamezniki in skupine oblikujejo in izražajo svoje interese na kulturnem, umetniškem, izobraževalnem, sociološkem in tehničnem področju, posebna skrb pa je namenjena depriviligiranim skupinam.

Kriza ali slabo vodenje društva – zaradi pufov je KUD prisiljeno prodati stavbo, v kateri deluje, kar pomeni lahko tudi konec Trnfesta. Najprej so se obrnili na MOL, vendar dogovora niso sklenili, zdaj izbirajo novega ponudnika. Upajo najti kupca, ki bo ohranil kulturno dejavnost KUDa.

Društvo je podleglo zapufanosti, ta pa praktično onemogoča delovanje, gospodarska kriza tolče neskorumpirano tudi po slovenski kulturi. ‘Olajševalna okoliščina’ za zatečeno stanje pa je morda zaslužno tudi to, da društvo deluje v zasebni stavbi, ki je last KUDa. Vsled tega so prikrajšani za sredstva, ki so zakonsko namenjena prireditvam na javnih prostorih.

Dolgovi znašajo cca 450 tisoč evrov, od tega jih je dobrih 200 zunanjih, slabih 200 evrov pa notranjih dolgov. V zadnjih letih se je korenito zmanjšalo financiranje mesta in države, pokrovitelji so se postopoma umikali, zaradi likvidnostnih težav se je umaknila tudi NLB.

Stavba je po oceni geodetske uprave vredna slabih 900 tisoč evrov, dobrih sto tisoč evrov letno pa znese še njeno upravljanje. Če ne najdejo kupca, ki bi ohranil KUDovo kulturno dejavnost, bodo kupnino zvišali.

V slovo od svoje nepremičnine za poplačilo dolgov napovedujejo multimedijski dogodek: Performirana konferenca, videoprojekcija surovih posnetkov prejšnji teden potekajočega Občnega zbora KUDa, predstava UPB odprtega dokumentarnega gledališča Prvo zaslišanje glavnega osumljenega.

Željko Pelicon, dolgoletni tajnik KUDa bo nastopil v vlogi zaslišanca – torej je kriv že vnaprej, preiskovalno komisijo UPB pa bo vodil Marko Brecelj – ta ima izkušnje z ‘druge strani’, na strani zaslišanca, zato se nedvomno obeta zanimivo dogajanje. Preiskovalec ima vse finte zaslišanca v mezincu iz prve roke, torej Peliconu res slabo kaže …

Nam Slovencem pa se obeta, da bo letošnje poletje brez Trnfesta.

  • Share/Bookmark

Danes za boljši jutri

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 08:12, 18.05.2013

V razmišljanjih o križih in težavah današnjega dne in bližnje preteklosti se lahko posveti svetla lučka boljšega jutri. A za to je treba kaj narediti. Včasih pomaga celo leči v posteljo in se s ‘povštrom’ pokriti preko glave, kot stori noj, ko glavo potisne v pesek in izgine vse, kar ni dobrega okrog njega. Bolj prepričljivo pa pomaga karkoli, ampak res karkoli, s čimer si človek vsaj poskuša rešiti svoje probleme, enkrat se vendar zgodi preboj. Lahko pa tudi kritiziramo, tako prenesemo lastno pozornost iz svojih osebnih na bolj posplošene tuje probleme in se nam ni treba ubadati z lastno nemočjo.

Odzivi ljudi na težave in krize so vsestranski in vseobsegajoči, človekova domišljija je razsežna. Celo črni humor je včasih zdravilen za prizemljitev:

Kaj se zgodi, ko Slovencu crkne krava, kako reagirajo prijatelji, sosedje, žlahta na umanjkano kravo?
Pobijejo, pokoljejo še svoje kravje živinče.
Aaa? Zakaj?
Da ne bi vsako jutro deca tistega, ki mu je krava sama od sebe crknila, hodila jokat in prosjačit mleka v njihove štale!

Ta črna zgodba je po slovensko skorumpirana. Kot bi ne bilo več dovolj v enake stiske kot smo sami, spraviti še vse okrog sebe. Gre za nadgradnjo onega ‘če jaz nimam, tudi ti ne boš imel’, če jaz iz realnega sektorja nimam službe, je tudi ti v javnem sektorju ne smeš imeti.

Ampak Štajerci ga pa pihnejo drugače, torej nismo vsi Slovenci enako slovensko narejeni. Štajerci si hočejo aktivno pomagati iz svojih težav, ki jih povzroča predvsem visoka stopnja brezposelnosti, ki izkazuje še trend naraščanja v bližnji prihodnosti. V Mariboru so napovedali delavski protestni shod v priredbi delavcev in sindikatov Mariborskih livarn Maribor ter vstajniške skupine (sta).

Dogodek so poimenovali ‘delavski upor’ v borbi za boljši jutri, shod ima tudi naslov ‘Dvignimo se!’. Organizatorji trdijo, da gre za skupni nastop delavcev (zaposlenih in brezposelnih), sindikatov večih podjetij ter večine vstajniških skupin.

V tej obliki borbe za boljši jutri bodo ljudje ‘povedali, kaj jih teži, kakšni so njihovi problemi, opozorili bodo na strah ljudi pred odpuščanji, spregovorili bodo ljudje na pragu revščine, povedali tudi, kakšne rešitve si želijo’. Pred sedeži političnih strank in trgovinami bodo prižigali sveče – simbol umrlega delavstva. Pred sedežem MLM bodo s paketi hrane postavili t.i. Zid lakote.

Mogoče je res na prvo žogo tudi ta shod podoben masiranju mezinca, ko gre za probleme brezposelnosti in revščine, pa vendar se ljudje vsaj aktivno vključujejo v reševanje problemov tudi na državni ravni. Brezposelnost in revščina je namreč problem vseh nas. Krize v naši državi ne bo mogoče rešiti z višanjem DDV, če ljudje ne bodo imeli plače, tudi kupovali ne bodo. Uvedba kriznega davka tudi ne bo pripomogla k rešitvi težav, če ne bo plač, torej delovnih mest, saj jih ne bo od kje odtegovati.

Naša vrhovna politika bi morala v tej zasrani slovenski sceni razmišljati le o tem, kako ljudem dati delo. Če ljudstvo ne bo imelo, tudi država tik-tak odsvira svojo poslednjo koračnico. Slovensko ozemlje bo preživelo, zemlja ostane, za ljudi ni tolikšne gotovosti.

  • Share/Bookmark

Banka Slovenije ukrepa proti Dinersu

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 18:05, 17.05.2013

– pravzaprav proti 80.000-im imetnikom kartice. Proti komu torej ukrep BS – proti Tomažu Lovšetu ali proti državljanom, ali morda celo proti štacunam?

Danes je Diners Clubu International vročila odločbo o odvzemu dovoljenja za upravljanje plačilnih storitev. Glede vsebine odločbe je Diners na svoji spletni strani objavil novico in svoje popolno presenečenje glede na to, da so se ‘trudili ugoditi zahtevam Banke Slovenije v nadzornem postopku’. Baje pa niso v redu poravnavali obveznosti na prodajnih mestih.

Po odločbi mora Diners svojim 80.000-im imetnikom kartic onemogočiti uporabo kartic in plačevanje z njimi doma in v tujini. Na že izvršene posle odvzem dovoljenja ne vpliva.

V trgovinah so že prenehali s sprejemanjem Dinersovih plačilnih kartic. Za trgovsko poslovanje odvzem dovoljenja ni v redu, saj so kupci navajeni uporabljati kartico in njene ugodnosti obročnega plačevanja. Navajeni smo kreditov tako zelo, da dihati ne moremo več, ko se iz dneva v dan bolj krči obseg zapravljanja denarja, ki še ni zaslužen, ki ga še nimamo, zanj še nismo delali.

Problem odvzema licence je baje v nepravočasni izpolnitvi zahtev Banke Slovenije. Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha – pa vendar! Imetnik kartice v redu izpolnjuje svoje obveznosti, pa obstane na blagajni kot največji lopov, ker mu kartica ‘ne potegne’. Nesojenega kupca je sram. Brska po denarnici za kakšnimi drugimi karticami, razmišlja o bankomatu, o limitih, ki so razpoložljivi … s hrbtom obrnjen proti čakajočim za seboj, zaripel v obraz.

Banka Slovenije disciplinira lastnika kartične hiše, Tomaža Lovšeta. Heh, tudi od provizij menda ni danes več mogoče obstajati ali kako? Tale kriza in plačilna nesposobnost nas tepe že precej od kraja, le politiki so še zaviti v vato. Če ti ne izpolnijo svojih zahtev do svojih supervizorjev – ljudstva, se jim ne zgodi nič.

Zgodba z kartično licenco spominja na zadolževanje države: če ne bomo ‘pridni’ s protikriznimi ukrepi in finančno konsolidacijo, nam bodo tisti tam iz trojke odvzeli licenco zadolževanja – kaj bomo pa potlej? Trenutno še nismo delali niti toliko, da bi iz zaslužkov vrnili obresti državnih pufov, kje je še glavnica!

Skomine vzbuja misel, da morda ne bo treba vrniti kreditov, če propade kartična hiša (morda država tudi?).

  • Share/Bookmark

Tajkuni in njihovi krediti

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 08:03, 14.05.2013

Tajkunska posojila so vsega kriva in seveda nosijo osebno odgovornost tisti, ki so posojila razdeljevali nekoč in jih še danes. Najbolj sitno pri posojilnem dogajanju je posledica plačilne nediscipline, za katero je ‘obolela’ vsa Slovenija, od realnega, javnega do črnega oz. sivega ekonomskega sektorja, ker se Slovenija na vseh ravneh otepa z minusi na bančnih računih.

Z bolnim bančnim sistemom in iskanjem tistih, ki so omogočali tajkunska posojila se bo po novem (znova) aktivno ukvarjala parlamentarna komisija. Gre za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu, preverjanje spornega dajanja posojil brez ekonomsko upravičenih projektov podjetjem, ki so bila kmalu potem brisana iz registra. Gre za iskanje krivcev za dobrih sedem milijard evrov, to so slaba posojila bank, ki zaradi tega niso sposobne še naprej dajati posojil gospodarstvu (tudi tajkunskih?).

Parlamentarna komisija bo preiskovala predvsem zadolževanja v času konjukture, ki ni bilo namenjeno razvoju oz. projektom, ampak lastniški konsolidaciji, prevedeno ‘tajkunizaciji’. Ugotovitve niso nove, saj se o tej temi govori in piše že nekaj let, kakšnega premika k ugotavljanju osebne odgovornosti sodelujočih pa ni bilo. Očitki vseskozi lete na nedelovanje pravne države, ker se tudi država izkazuje kot slaba plačnica in slaba naročnica javnih razpisov, kjer se išče le pokrivanje edinega zveličavnega kriterija: najnižja cena.

Sporni krediti niso prinašali novih zaposlitev, bankirji so pa tudi sami tekali okoli podjetnikov in jim ponujali ugodne kredite. Globalno se je pojav stekel v neredno plačevanje obveznosti, posledica je bila, da je denarja zmanjkalo v gospodarstvu, nato pa je brez denarja ostala še država, saj brez delovnih mest in neplačevanja davkov strada tudi država.

Tudi država sama zavlačuje s plačili in se mirno spušča tudi v pravde. Upniki niso zaščiteni vsled prepočasnih izvršb, postopki so zapleteni, ugovorov je dovoljenih nešteto. Vir prezadolževanja in neplačevanja pa je seveda v zakonodaji, kar pomeni slabo delovanje države v obdobju prehoda iz socializma v tržno gospodarstvo. Slovenija ni bila sposobna na polno zajemati tolikšne ‘podjetniške svobode’ in se je stvar stekla v požrešno goltanje, terjatve pa so danes odpisane.

V gospodarski situaciji, ko gredo slaba podjetja praviloma v stečaj, pravoverna slovenska in evrska ekonomija vidi rešitev za banke ne v stečajih, ampak v državni dokapitalizaciji, saj ima nekoč in danes država prste v bančnih vrečah. Torej logično, da banke ne bodo šle v stečaj. Odpisalo se bo slabe kredite in jih poslalo na nedoločeno obdelavo v slabo banko. Banke brez slabih kreditov pa se bo razprodalo, kar je za banke in državo navsezadnje dolgoročno dobro.

Slovenska politika bo preko svoje parlamentarne komisije preiskovala sama sebe: koliko je za slabo stanje v bankah kriva politika, koliko posojil se je dalo na podlagi političnih zvez, ugotavljala bo sum za sodelovanje pri nadzoru bančnega sistema vseh nosilcev javnih funkcij in sum za posredno in neposredno vplivanje prek državnega lastništva ali prek državnih regulatorjev, o čemer piše danes novinar Kokošar in objavljajo mediji. Komisija se bo opredeljevala tudi do vloge Banke Slovenije, ki je regulator in nadzornik bank, pa svoje funkcije baje ni dobro opravljala.

Hkrati s političnim samopreiskovanjem oz. nekaj tednov prej je Janković najel pri svoji banki 250.000 evrov kredita, ker ima minus na svojem bančnem računu. Tolikšna kreditna sposobnost mu je ostala iz časa Mercatorja, pomeni pa 17 njegovih takratnih plač oz. 114 njegovih zdajšnjih plač, županskih.

Običajni slovenski smrtniki nimamo tako visokih minusov, ker nam jih banke ne dovolijo, dobimo največ pet povprečnih plač iz zadnjega pol leta. Roki vračanja kreditov so tudi različni, Janković ima fore 36 mesecev, kredit pa nosi oznako visokega tveganja. Jankovićev kabinet ne komentira stanja na županovem računu z obrazložitvijo, da to ni v javnem interesu. Bi bilo pa zanimivo razumeti, kako bo župan kredit vrnil, če nima tolikšne sposobnosti zadolževanja. Kot njegova Slovenija morda … z novim zadolževanjem v neskončnost in političnim samootipavanjem?

  • Share/Bookmark

Zaupanje v vlado

Zapisano pod: Domovina Tagi: — pohajalka ob 20:07, 13.05.2013

Po novicah, ki zadržano kapljajo po spletnih straneh, si Slovenci skupaj z EU delimo nezaupanje v našo vlado. Pod ‘neuradno’ si spletni mediji podajajo večerno novico, da ukrepi naše vlade naj ne bi zadovoljili Bruslja. To v prvi vrsti pomeni izgubo naše samostojnosti in neodvisnosti, s katero vneto mahamo in kričimo, da nočemo trojke. V drugi pa sledi prisila.

Boleča izguba naše cenjene neodvisnosti in samostojnosti pa ni padla z neba iznenada in nenapovedana, mnogi prerokovalci so to napovedovali že ob spremljanju ciprske zgodbe. Še bolj špikajoče se je sidralo spoznanje brezupnosti v naše duše postopoma, ko smo brali in poslušali o neuravnovešenosti našega proračuna. Pa o tem, da je treba zaganjati gospodarstvo. Pa še o bankah, ki ne morejo delati svojega dela, torej prodajati denarja – kreditirati. Pa o protikriznih ukrepih, ki se jih krade Janševi vladi, pa o stricih, ki tiščijo svoj prav Bratuškovi.

Višek brezupa je bil pred dnevi dosežen po finančnem ministru, ki mu je uspelo še bolj zapufati našo državo, tako da našim vrlim politikom še ne bo treba proč od državnega korita. Naša vlada očitno ni dobro opravila svojega dela. Pa ne le zadnja, tudi prejšnjih nekaj njih ni delalo tako, da bi bilo dobro za slovenski narod. Zdaj lahko pričakujemo najprej nadzor s predlogi za rešitev naše krize – štos pa je, da bodo svetovali tisti, ki so tako ali drugače tudi v krizi. Različno poglobljeno, pa vendar so tudi v podobnem dreku kot mi.

Uradne odgovore na naš finančni in gospodarski program bi lahko v miru božjem čakali do konca meseca, a ni miru za naš narod, govorice so nagle in nas ne ‘šparajo’. Evropska komisija ni dobila želenega in pričakovanega, poslani sanacijski ukrepi niso dovolj konkretni, niti dovolj prepričljivi, da bi bila reforma slovenskih javnih financ po njihovem neuradnem mnenju uspešna.

Obeta se nam discipliniranje skupaj s Španijo. Deležni bomo prvenstva, saj bo, če bo, to prvič, da bi se Bruselj odločil za takšen ukrep. Komisar Rehn pa še ponavlja svoje opozorilo, da so razmere v Sloveniji resne, to je še obvladljive – prevedeno v številke pa to pomeni, da nam še ne naštevajo finančno pomoč iz svojih malh, le ‘nasvete’ pripravljajo.

Ukrepi, ki se nam še obetajo, bodo boleči in neprijetni. Naklonjenosti bodo naši politiki deležni še manj, kot so je bili deležni do sedaj. Odnos javnosti do delovanja političnih strank in njihovih vodij ni več tako zadržan kot desetletje ali dve nazaj. Politiki, ki radi gonijo svoje politične spopade v skrajnosti, niso deležni naklonjenosti med ljudmi. Podporo ljudstva imajo ljudje, ki uspevajo v povezovanju, iskanju konsenzov, v graditvi mostov. Ampak ta voz je že odpeljal, lajanje pa ne bo hitro potihnilo.

Ljudje seveda vrednotimo politiko in demokracijo iz vidika lastne situacije, iz svojih življenjskih razmer. Ko ljudje ugotovimo neskladje življenjskih razmer s pričakovanji, takrat je politični sistem slab, pa kriza gor, ali krizar dol. Demokratična načela se pozabljajo. Narod v slabih razmerah išče alternative za spreminjanje lastnega sveta, a žal se prav zoprno ponavlja stara praksa za novimi kulisami. Visoka začetna osamosvojitvena pričakovanja se niso uresničila, živimo v tako globoki socialni in gmotni negotovosti, kot že dolgo ne.

Ob tako poglobljenem nezaupanju v delovanje vlade od zunaj in od znotraj, je izhod iz krize v perspektivi iz podobne snovi kot sanje.

  • Share/Bookmark

Otroke imamo radi

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , — pohajalka ob 06:56, 12.05.2013

Otroke imamo radi, včasih tako zelo, da gre ta ljubezen preko roba. Takrat jih hočemo imeti, jih dobiti na vsak način, za vsak denar.

Ljudje počnemo vse mogoče v razponu od prepovedanega do dovoljenega, od nemoralnega do moralnega, od koristoljubnega do škodljivega za drugega. Ker svet skupaj drži štacuna, zaradi prerazporejanja od tam kjer je, tja, kjer je dobro plačano, so predmet trgovanja in mešetarjenja tudi otroci. Če je zaslužek ok, je najpametneje postaviti kar tovarno za izdelavo želene dobrine, saj živimo svet, kjer je človek sam po sebi postal ekonomska kategorija.

Potrebe po otrocih so vseh vrst: primarna potreba je po imeti otroka, potem so otroci še dobri za delo, za prostitucijo, za pedofilstvo, in še. ‘Viški’ otrok se v zadnjem času pojavljajo predvsem v Nigeriji in na Kitajskem – v Nigeriji so odkrili pravcato tovarno dojenčkov v tamkajšnji zvezni državi Imo. Iz neke hiše so rešili 17 nosečih najstnic in 11 dojenčkov, ki so bili seveda namenjeni za prodajo. Vse punce je baje oplodil en sam 23-letni moški.

Najstnice so povedale, da so hrano dobivale le enkrat na dan, hiše, v kateri so bile zaprte, pa niso smele zapustiti. Manjka še znanstvena fantastika, ko bodo tržniki otrok enostavno napolnili hišo z rodnimi ženskami, jih tako ali drugače priklenili in oplajali, one pa rojevale in ne videle belega dne ne svojih otrok.

Cena dojenčka je že leta 2011 dosegla ceno 6.400 dolarjev. Saj bi ljudje sami ‘izdelovali’ dojenčke, a je narava omejila človekov razplod tako, da je spočetja zmožnih le približno tri četrtine človeštva, v nekaterih geografskih razsežnostih so odstopanja od povprečja večja navzdol ali navzgor, pač glede na gostoto obljudenosti. V svetu, kjer si človek lahko skoraj vse zaželi in kupi, se mešetari tudi z otroci. Povsem ustaljena in legalna pa je že praksa pri ‘prerazporejanju’ zarodnih celic, jajčec in semenčic, v svetu in pri nas.

Ker je naravnih viškov dojenčkov malo, pogosto preprodajalci otrok nosečnico zvabijo rodit v bolnišnico, kjer ji ob rojstvu novorojenčka ukradejo in ga prodajo. Gre za star pojav, nekoč je bilo takšno podjetništvo bolj razvito pod okriljem RKC, ki je pokrivala široko geografsko področje. Sirotišnice in ubožnice so bile primerne ‘tovarne’ otrok.

Človekova požrešnost je brezmejna, ne ustavi se pred ničemer in doseže vse. Scenarij, ko dojenčka odvzamejo materam in jih ‘pošteno’ prodajo družinam brez otrok, je pravzaprav dober, gotovo pa boljši od drugih scenarijev. V slabših primerih otroke izrabijo za otroško delovno silo ali jih celo ubijejo, njihova telesa pa razprodajo za nadomestne človeške dele. Po delih eno otroško telo doseže še višjo ceno kot v enem kosu.

Počasi se na stranska vrata tihotapi v človeško družbo nadomestno materinstvo, ki je – plačano ali voluntersko – v svojem ekonomskem bistvu proizvodnja otrok za trg. V ZDA povprečna nadomestna mati zasluži okrog 20.000 ameriških dolarjev, v Indiji le 7.000, v Ukrajini pa okoli 5.000 evrov.

Trgovanje z otroci ali njihovimi spočetnimi deli je široko in pravno zapleteno področje, meja, ko je človek prestopil moralno ali zakonsko mejo, pa je tanka in človeštvo nevarno pleše po noževem rezilu. Kaj je še prav in kaj je že prepovedano ali obstojanja vredno, je pogosto predmet lokalne kulture.

Reproduktivni turizem po svetu cveti, Bracelona je med najpriljubljenejšimi destinacijami, predvsem za pare v tistih evropskih državah, ki ne dovoljujejo umetne oploditve z darovanimi ali kupljenimi spolnimi celicami (recimo Nemčija) in za španski medicinski turizem so oploditve donosna panoga. Na eni kliniki imajo vsako leto okoli 3000 donacij jajčec, ustanovili so tudi eno največjih bank spolnih celic. Španci računajo za en poskus oploditve okoli 10.000 evrov. Ob takih preračunavanjih je razumljivejša odločitev mnogih parov ali posameznikov za nakup že ‘narejenega’ otroka.

  • Share/Bookmark

Janša, od obsojenca do idola

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 19:15, 11.05.2013

Ivan Janša je pri krstu dobil ime Janez. Šolal se je v domačem Grosuplju, na klasični gimnaziji v Stični in po tem v Ljubljani. Leta 1982 je na FSPN končal študij splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, danes rečemo tem vsebinam obramboslovje. V prostem času se je v mladosti veliko ukvarjal z alpinizmom, večinoma v slovenskih gorah.

Danes večinska politična stranka v slovenski opoziciji voli novo vodstvo stranke. Janša, edini kandidat in Janša, novi-stari vodja te politične združbe. Pričakovano, zaradi neznosne zaupljive vere v bivšega mladinca, političnega in vojaškega delikventa, bivšega mučenika naše države, človeka, ki je ‘toliko dobrega naredil za vse nas’. Tako pravijo njegovi podaniki.

Janša je bil član in funkcionar Zveze komunistov Slovenije, vendar je bil pozneje iz ZKS izključen. V Časopisu za kritiko znanosti in Mladini je objavljal o nujni prenovi jugoslovanske vojske. Širši javnosti je postal znan leta ‘88, ko je z njegovim prijetjem SDV sprožila afero JBTZ. Proces proti četverici, v katerem so Janšo, Tasića in Zavrla ter podčastnika JLA Borštnerja pred vojaškim sodiščem obtožili izdaje vojaške skrivnosti o razpustitvi slovenskega armadnega poveljstva, je sprožil močan odziv javnosti, ki je še pospešil zahteve za demokratizacijo slovenske družbe. Njegov takratni prijatelj Igor Bavčar je ustanovil Odbor za varstvo človekovih pravic, ki se je potegoval, da bi četverici omogočili branjenje s prostosti in sojenje pred civilnim sodiščem v slovenskem jeziku. Janez Janša je bil obsojen na leto in pol zapora.

1989 je bil Janša eden od soustanoviteljev Slovenske demokratične zveze, ene prvih opozicijskih strank v takratni SRS, istega leta pa je odšel na prestajanje zaporne kazni, ki jo je končal po tretjini trajanja. Videti je, da Slovenci ne moremo brez svojega malika, idola ali česa podobnega. Še desetletja nazaj je zadoščalo povprečnemu verniku zretje v svojega izbranega boga, ki je bil lepo spravljen v prav za to primernih zgradbah. Danes potrebujemo še živega idola, da ga malikujemo. Resnici na ljubo pa lahko rečemo, da je dober vsak, ki primerno igra svojo vlogo.

1990 je bil Janša na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji izvoljen za poslanca in je postal minister za obrambo v Demosovi vladi. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala Slovenska vojska, ki je v osamosvojitveni vojni 1991 z relativno malo žrtvami izšla kot zmagovalka.

SDZ je 1991 razpadla in se razcepila v dve novi stranki, Demokratsko stranko, ki se je 1994 združila z LDS, ter Narodno demokratska stranka, ki se je pozneje združila s SKD. Janša se je ‘odcepil’ od tega strankarskega gemišta in se 1992 pridružil Pučniku in njegovi Socialndemokratski stranki Slovenije. Sprehajanje po političnih strankah je torej staro preizkušeno pravilo v naši konsistenci.

Ko Janša danes govori o nujnosti sprememb političnega sistema, je besede slišati prav tako, kot jih govore v aktualnem slovenskem političnem vrhu, toliko jih je, ki papagajijo ene in iste mantre. Pri Janši je razlika ta, da predlaga prehod v drugo republiko. Počasi jih bomo imeli dovolj, tudi samostojnih in neodvisnih, ker jo vsak na oblasti po svoje fura od slabega na slabše.

Je mogoče, da bi slovensko politično sceno rešila sprememba političnega sistema, pa volilnega, večja enakost in pravičnost, odgovornost, stabilnost ali učinkovitost? Nikakor, dokler se stara politična garnitura ne pospravi na odlagališče zgodovine. Treba je na novo in drugače, to drži, prepričljiv dokaz je mučno spoznanje, da vsi, ki zraven pridejo, zelo podobno zafurajo sceno. Zares drugače je mogoče pometati le z novo metlo, staro pa zavreči.

Resolucije in pogrete stare ideje danes pišejo na vseh koncih Slovenije, tudi Janša ni izjema, v rokavu ima svojo, Družbo odgovornosti in svobode. Odgovornosti mu ne piše na čelu, saj ga še vedno bremeni protikorupcijsko poročilo, svoboda pač, saj deluje kot svobodnjak, kot espe, kot boem, frik.

Resolucija pa je lepo zastavljena, vrednostno središče slovenskega naroda postavlja na temelje vrednot osamosvajanja, iz teh vrednot išče odgovore na sedanji položaj in izzive, s katerimi se sooča država. Pa nič zato, če ideja prikrito tlači osamosvojitveno idejo s postavitvijo nove republike …

Janša je bil v svoji politični karieri tudi minister za obrambo 1993 – 1994 in 2000. 1994 so ga razrešili zaradi afere Depala vas, v kater iso vojaške osebe aretirale policijskega sodelavca v civilu, razrešitveni predlog pa je podal takratni predsednik vlade Drnovšek. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ter predstavljala opozicijo vladi LDS, ta pozabljen podatek služi spoznanju, da se je zmožen tudi sam spraviti proč. Le letošnji dogodki ob očitku korupcije Janši morda niso dovolj močan razlog za umik v opozicijo.

1993 je Janšo kongres SDS, ki je bila takrat še Socialdemokratska stranka, izvolil za predsednika. Ponovno spet 1997, 2001, 2005 in 2009. SDS se je 2004 preimenovala v Slovensko demokratsko stranko.

Predsednik vlade je postal 2004 – 2008, v opoziciji je bil 2008 – 2011, ko so Janšo nepričakovano na volitvah prehiteli Pahorjevi Socialni demokrati in je postal neformalni vodja opozicije. 2011 je bil obtožen zaradi domnevnega podkupovanja v korist stranke SDS – afera Patria, sojenje v aferi pa še poteka.

Na izrednih volitvah 2011 je dosegla SDS drugo mesto, za Jankovićevo Pozitivno Slovenijo, ker pa slednji ni dobil večine za mandatarja, je bil za mandatarja izvoljen 2012 Janša, potem ko presednik države Tuerk ni predlagal nikogar. Takoj ko je Janša nastopil mandat, je začel s kadrovanjem.

Množični javni protesti so se pričeli novembra 2012, v katerih so vstajniki zahtevati sestop vlade in vse politične elite. Zahteve po odstopu Janše so se zaostrile po objavi poročila Komisije za preprečevanje korupcije. Letošnjega februarja je bila izglasovana konstruktivna nezaupnica Janševi vladi, Bratuškova (namesto Jankovića) pa je postala predsednica vlade.

Po dvajsetih letih bo ’svojo’ stranko še naprej vodil Janša, drugače niti ne more biti, ker je pač edini prijavljeni kandidat za vodilno mesto. Kritike na račun stranke in njenega vodstva na današnjem kongresu ni zaznati. Janša podaja analizo preteklosti in prihodnosti Slovenije, imenuje jo rdeči monopoli, financirani iz davkoplačevalskega denarja, s političnimi krediti preko bank; z rdečimi monopoli bo opravila ekonomija, če tega ne zmore politika vlade Alenke Bratušek. Obstanek aktualne vlade Janša prognozira le do takrat, dokler bo lahko vzdrževala privilegije rdečih monopolov. Pozabi pač omeniti svoja kadrovanja in kredite in svoj delež političnega delovanja v preteklosti.

Viri: internet

  • Share/Bookmark

Sončni mrk na moji koži

Zapisano pod: Reaktivno Tagi: , , — pohajalka ob 11:13, 10.05.2013

Sončni mrk je vedno lahko le takrat, ko se znajde Luna med Zemljo in Soncem in ga zaradi tega prekrije. Ko gre za mlaj ali ščip se postavita v vrsto dva planeta oz. dve nebesni telesi, ko pa gre za mrk, se morajo ‘prekriti’ trije, slednje je seveda redkejši pojav.

Mrkov, pa naj bodo Lunini ali Sončni, se ljudje že od nekdaj bojimo, prastari strah ima vir še v človekovem neznanju, ko ljudje nismo razumeli pojava mrka. Strah je nezavedno še prisoten, kljub utemeljujočim znanstvenim spoznanjem, da gre pač za vesoljsko fiziko.

Nekako je skregano z logiko vesolja, da bi imel mrk sam po sebi slab pomen, pa vendar … Danes sem slabo in malo spala, od druge ure ponoči ni bilo več želenega spanca in moje oči so zabuhle, obhaja me mraz in vročina hkrati, če se kdo usodi pokazati kriv prst proti meni, bo konec sveta!

Mrki še iz pradavnine napovedujejo naravne katastrofe, nepredvidljive dogodke, neverjetna naključja, velike nesreče in nesreče v zelo nenavadnih okoliščinah, požare, poplave, potrese, nemire, pretepe, posilstva, škandalje, umore ipd. – naj bo dovolj naštevanja slabega! Posledično torej obdobje mrka ni najboljše za pomembne projekte in dejavnosti. Astrologi pravijo, da večine mrkov pri nas ne moremo videti, je pa njihov vpliv zelo močan, sugerirajo nam, da bomo to zagotovo tudi sami opazili.

Današnji Petek mi ne da običajnega poleta in ne spravim skupaj dovolj moči, da bi začeto delo končala, da bi spravila skupaj en pameten stavek od velike začetnice do pike, ali da bi se sploh česa še veselila. Ali mi je veselje do življenja in življensko moč pobral sončni mrk, ali se tresem v pričakovanju klica iz avtoservisa, kjer moj avtek čaka na menjavo amortizerjev? Kdo bi vedel zagotovo!

Astrologi govore o intenzivnem in našponanem obdobju, ko je govora o mrku, spominja me na jutranje šponanje in pokanje pod mojimi nogami, ko sem obračala volan. Strah me je bilo, da se bo moj avtek sesedel pod menoj in mi ne bo uspelo pravočasno pricijaziti do servisa. Ja, astrologi govore o občutku izgubljanja tal pod nogami in zdaj poznam ta občutek. Saj bi prestavila ta dan, kot svetujejo astrologi, za kakšen teden, pa žal je tako, da ko feder popusti, pač popusti.

Zdaj si zelo želim, v splošno človeško dobro, da sem pokasirala mrkovanje in je stvar končana. Naj intenzivnost dogajanja popusti, da nam ne bodo ušle stvari iz rok in bomo znova v miru zmogli kontrolirati svoja dejanja in potek dogodkov. Najbolj zato, ker bom servisu pustila več denarja, kot je moj avtek vreden. In prosim za spodobno mero zdravega in mirnega spanca, ko se vse tole z mrkom in mojim avtkom zaključi!

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |