in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Naš svet

Zapisano pod: Narava Tagi: , , — pohajalka ob 10:05, 15.03.2013

Naš svet si deli vedno več ljudi z vso človeško materialno navlako, flora in favna. Isti prostor si enostavno moramo deliti, ker je svet vedno manjši za vse kar lazi in raste na zemlji. Vedno bolj ko se razmnožujemo sami sebe, pa tudi vedno bolj ko posegamo v vzgojo in prevzgojo obstoječih bitij in rastja, vedno bolj posegamo prav v človekovo srčiko žitja in bitja. Človek si lasti pravico do razpolaganja. Potem pa mu ni prav, ko pride srna jest solato pod okno spalnice.

Naslednja kleč pa je … vse naše pravice, vse človeške potrebe, ki postajajo vedno slabše zadovoljene in potešene, pa vehementno posegamo v intimni prostor sočloveka s svojimi hotenji in pravicami, in prav tako tiščimo v svet, ki je še do nedavna pripadal drugim. Zemlja je bila tistega, ki jo je obdeloval, skrbel zanjo in jo pazil. Bila je poligon za pridelavo hrane. Gozd je bil tistega, ki je zanj skrbel in od njega živel. Danes je vse brezsramno od vsakogar.

Prihaja odjuga, marec in april, ko je tuja zemlja najbolj na udaru. Menimo, da imamo vsi do vsega pravico, recimo pravico do regrata na kmetovem travniku ali na njivi ozimnega žita. Pravico imamo zmendrati kmetov travnik in ‘preštihati’ travno rušo z noži, ko nabiramo regrat in tekamo po mokri zemlji za lepšimi in večjimi. Trava zastaja v rasti, kmet jo zalije z gnojnico in umetnim gnojilom in stvari se začno čudno sukati. Nabiralcem tujega rastja na misel ne pride, da je treba za travnik skrbeti celo leto, da je pridelek pač trava, ki jo pojedo kravice, telički … in posredno seveda tudi nabiralec regrata, ker v regrat krasno paše še kaj cvrčečega.

Gozd vedno bolj dobiva na socialni funkciji, kot pribežališče mestnega človeka, tekača, gobarja, duševnega bolnika ipd. Mesto se kaže kot ena slabših pogruntacij sodobnega človeka, vedno bolj postaja spalnica in služba, potem pa mestni človek hiti v širni svet in širni gozd z vsem ropotom, kar ga premore, od štirikolesnikov, do pasjih sprehajalcev. Psi se seveda nekje morajo ‘zlaufat’, na povodcu jih trefne zapeka, debelost in slabi živci z neobvladljivostjo. Kdo bi pa hotel biti kar naprej pripet na človeka?

Sredi sproščujočega nič iznenada mimo šine kolesar na svoji življenjski tekmi, ko želi čimhitreje napolniti svoje iztrošene baterije in prazno dušo pozabi napolniti z gozdno skrivnostnostjo. V svojem hitenju, da bo kolikor mogoče hitro spet v mestu in fit, gleda predse, da se ne nasadi na kamen, okrog ušes mu brni vetrič in ne sliši. Zanj je pešak zgolj ovira na poti, za sočloveka mu ni mar, za divjad tudi ne. Tudi spravilu hlodov se ne mara ogniti, ker seveda pričakuje, da bo gozdar njega pazil.

Gobar se zapelje prav do zadnjega okljuka gozdne vlake, potem pa šele rekreacija in nabiralništvo pride v ‘štih’. Upokojena soseda se je preselila iz mesta v gozd na konec takšne potke. Pripoveduje, da tekmuje menda s celo Slovenijo za tistih nekaj jurčkov in borovnic, ker parkirajo brez vprašanja na njenem dvorišču in poberejo gozdne sadeže najprej za njeno hišo. Da si ostareli ljudje poskušajo popraviti svoj proračun z gozdom, si misli mestni gobar, naj pa kmet bolj zgodaj vstane!

Divjad v gozdu nima več miru ne podnevi ne ponoči, ker sodobni človek teče v gozdu vseh 24 ur dneva in noči. V hudi zimi, ko je snega čez kolena, bi divjad rabila mir bolj kot karkoli drugega. V mrazu in visokem snegu namreč miruje, zato da varčuje s svojimi življenjskimi močmi. Človek, ki prihaja v njeno bližino, že s svojo prisotnostjo povzroča, da se mora divjad umikati in trošiti moči. V najhujših zimah to pomeni mnogo smrti divjadi zaradi izčrpanosti, pa povzročitelj tega niti ne ve, ker ni ‘vedel’ ali ‘videl’.

Pred dnevi sem prišla popravljat pot po hudi zimi sredi enega podobnega niča, skoraj na koncu sveta, na koncu privatne gozdne poti. Sprehajalec je prignal svojega lepega psa brez povodca, in še kako drži tisti rek, da se pes po lastniku poda. Kakor si je pasji sprehajalec s kričanjem in lomastenjem vsevprek polastil tisti konček sveta, ga je poskušal tudi njegov pes. Prescal je vse okrog mene, prišel prav zraven moji psici, ki je bila pač v vlogi čuvajke tistega malega koščka sveta, ki ga imam za pridelavo svoje hrane. Potacala sta pes in njegov lastnik moje najljubše narcise, ki so ravnokar pokazale listne vršičke iz mokre zemlje, zato, ker si nista predstavljala njih polnega cvetenja.

Celo potem, ko sem mu pripeljala njegovega psa do njega, ker se mu ni zdelo vredno, da bi ga vsaj poskušal odpoklicati, ga ni imel namere pripeti, ker po njegovem mnenju ni bilo inšpektorja blizu, ki bi ga kaznoval, potemtakem sme početi tudi tisto, kar ni prav. Dokler ni začelo močno deževati, je njegov pes poganjal srnjad in divje svinje iz enega hriba v drugega. Posegla sta oba preko naravnih potreb po tujem.

Današnji mestni človek si morda predstavlja, da je gozd nikogaršnji, ker ni ograjen kot njegova mestna hiša, da je travnik nikogaršji, ker na njem razen trave ni nič in prav zato je prav zlahka tudi njegovo, ker mu brez travnika in gozda več živeti ni. To bo. V resnici pa je žal tako, da ima vsa zemlja, ves slovenski svet, že svojega lastnika, pa še če bi jo hotel kdo kupiti, ne more in ne sme z njo početi, kar se mu zljubi.

  • Share/Bookmark

Protesti – da ali ne?

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 08:33, 12.03.2013

Veliko je govora o javnosti na vseh ravneh, pri tem pa pozabljamo, da smo javnost mi vsi, tisti med nami, ki so dobri, tisti, ki so slabi, so prav tako eden od nas, največ nas je pa tistih, ki se nagnemo enkrat bolj proti dobremu in drugič bolj proti slabemu, ostajamo pa nekje vmes in poskušamo živeti najbolje, kar se da. Javnost so pravzaprav tudi politične elite, tisti del javnosti, ki bi ga protestniki tako radi pregnali v zgodovino, ker imajo svoje nagibanje bolj v slabo kot proti dobremu. Relativno, glede na svoj položaj.

Ker smo v glavnem doma na zelo geografsko razgibanem terenu, smo prvinsko po duši še najbolj kmetje, pridelovalci in prenašalci kulture do zemlje svojim potomcem. Zemljo imeti rad in jo obdelovati, to je enemu zagrizenemu kmetu največ v življenju. Potem smo pa še religiozni večinoma po lokalni veroizpovedi, torej smo pod okriljem troedinega boga. Vsaka zagrizena kmetica, vernica in soseda v bloku verjame v Janšo, njegovo poosebljenje, ker je toliko dobrega naredil za Slovenijo … naredil je, da smo šli v EU. Zdaj je naredil še tako, da smo s Hrvati spet postali prijatelji.

Potemtakem je tako, da smo vsi dobri, vsi samooskrbni kmetje, vsi dobri verniki – vsi vse delamo tako, da bo nam vsem dobro v Sloveniji. Ker pa v resnici ni tako dobro, se samo postavlja veliko vprašanje, od kje so se vzeli vesoljci, ki nam delajo štalo, da nam ni lepo, da sumničimo drug drugega in preganjamo drug drugega? Ali pa bolj verjetna druga skrajnost tujih vplivov, da čakamo odrešujočega mesijo iz tujih krajev, ki bo prišel, pogledal, naredil in nam znova pustil nedolžno in rodovitno deželo v našo uporabo. Nekateri med nami verjamejo, da to lahko naredi Bratuškova, ena od istih.

Protesti so vzniknili iz potrebe ljudstva, obojih strani, tistih dobrih in tistih slabih, regulirani pa bodo navsedanje v obvladljivo korito po vladujoči javnosti. Ljudje na ulici so dobra stvar, tega bi ne smeli pozabiti. Vstaje in protesti so legitimen upor proti slabostim in napakam družbe in bi ne smeli biti kriminalizirani sami po sebi, samo zato, da se ljudi prežene z ulic. Tudi pretiravanju v nenasilnosti se slej ko prej izteče rok trajanja. Počasi bi se morali protestniki soacializirati v obstoječe sisteme in predložiti konkretne spremembe tam, kjer se jih običajno tehta.

Dejstvo, ki se ga pozablja ob protestnih dogajanjih, je obstoj kapitala, ki nujno koraka skupaj s politiko in politikanti. Eno brez drugega ne gre, sicer bi se šli vsi skupaj demokracijo kar družno z brezdomci pred dobrodelnimi organizacijami, ki preskrbe ležišča in topli obrok. Kdo hoče poseči v politiko, bo nujno dregnil v osir kapitala, kjer je fokusirana še večja moč in oblast, kot pri sami politiki. Vrane pa se pač družijo rade, druga drugi ne izkljujejo oči, ampak poskrbe za svoje.

Dokler se protesti ne bodo osamosvojili in si našli svojo lastno pot in po njej pogumno krenili naprej, bodo zgolj instrument leve in desne oligarhije hkrati, ki se bosta preko protestov spopadali za vire, vpliv in nadzor nad vsemi družbenimi sistemi. Protesti pač nimajo družbene moči, saj bi morala biti udeležba na shodih vsaj do številke vladajoče elite, ta pa znaša velikokrat po pet tisoč oseb skupaj. Šele takrat bi bili vsaj eden na enega in bi razpolagali vsaj s primerljivo družbeno močjo javnosti, če že pri kapitalu pokleknejo. Če se bodo protestniške zahteve skozi čas postopoma izkristalizirale, se bodo šele skozi opredmeteno družbeno moč.

Protestna gibanja so vendarle del slovenske vsakdanjosti, pričakujemo, da bodo ob mesecu znova, pričakujemo novo politično stranko, naklonjeni smo populizmom velikih besed, za njimi pa nič akcije, da bi se, bognedaj, sprememba zares zgodila. Spremembe imamo namreč zelo radi, ampak ne pri sebi doma. Vpijemo po demokraciji, verjamemo pa ne zares v legitimnost institucij predstavniške politike, tisti hip, ko bi se nova politična stranka priključila feraju obstoječih, bi v očeh ljudstva dobila enako obliko, kot jo imajo te že obstoječe. Skozi tak potek dogodkov niti ni smiselno zavzeti oblasti, ker bi vse ostalo enako brez družbenega konsenza.

Obstaja verjetnost, da se bo skozi daljše obdobje vrenja med ljudmi in ponavljajočimi protesti sproduciralo več novih oblik družbenih in političnih procesov. Saj v bistvu politika ni nikoli končan proces, niti ni en sam, ampak se procesi prepletajo, politika podlega spremembam zaradi okolja in ljudi, ki se tudi spreminjajo in tisto, kar je bilo včeraj ok, danes vsaj izgubi aktualnost, če ni že kar škodljivo. Vsaka generacija si na svoj, sebi lasten inovativen način poskuša zagotoviti življenje, ne le preživetje, tudi zato so protesti povsem legitimni.

Dosedanji model nam je prinesel privatizacije, razlaščanje, centralizacije moči – vse se vrti okrog kapitala. Dokler ne bomo ‘iznašli’ boljšega modela, bo ta, takšen kot je, pač ostal. Preprosto zato, ker ni realno kar vse razgnati in potem imeti nič. Iznajti je potrebno nekaj zunaj finančnega kapitalizma, nekaj izven države, ki bo funkcioniralo tudi znotraj v konceptu skupnega. Za takšne odnose pa bomo še dosti časa čakali, če bomo samo čakali.

Imamo pa opcije tudi v primeru, če se protesti ustavijo ta hip: manjšinsko vlado, predčasne volitve, iste vaje starih mojstrov.

  • Share/Bookmark

Včeraj za jutri, dan potem

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 08:13, 10.03.2013

Sobotni protesti tudi tokrat niso bili prijavljeni, so pa potekali mirno, program je bil bogat in dogajanje razpršeno, ob pet tistočih udeležencih je bilo shod mogoče obvladovati. Razburjenje je naraslo najbolj ob aretaciji štirih protestnikov in se je poleglo, ko jih je policija izpustila na prostost, šlo pa je za vile, ki jih je protestnik prinesel s seboj in balone z barvo. Policija je tretirala prisotnost vil in metanje balonov z barvo kot kršenje javnega reda in miru, nevarni predmeti pa so prepovedani na javnih shodih.

Kmalu po deveti uri zvečer je policija sporočila, da je shod, 4. vseslovenska ljudska vstaja končana, protestniki pa so jo zaključili s pozivom ‘oblast ljudem’. Bratuškove kljub javnemu vabilu ni bilo na protest, se je pa izjasnila, da bo po formiranju nove vlade s protestniki vzpostavila pogovor. Udeležencev protestov je bilo manj kot na prejšnjih vstajah.

Velik transparent s sporočilom, da ‘ne rabimo nove vlade, ampak revolucionarne spremembe’ je bil na začetku povorke. Protestniki so imeli pripravljen seznam s približno sto imeni ljudi, ki so uničevali Slovenijo. Pred stavbo vrhovnega sodišča so v ‘imenu ljudstva’ izrekli simbolne kazni vodilnim slovenskim politikom vseh političnih barv, spornim gospodarstvenikom in tudi vodilnim predstavnikom Cerkve. Pred magistratom so zahtevali odstop ljubljanskega župana in vseh njemu podobnih, z županskih in političnih funkcij.

Kritike protestnikov so bili deležni tudi organizatorji protestov, ker je bil uradni program predviden le na Kongresnem trgu in ne pred parlamentom. L.Troha: ’tisti, ki vas je pripeljal na Kongresni trg, je narodni izdajalec, problem je v tej hiši’ (parlamentu). Drugi govorec pa je obtožil: ‘U.Lubej je podkupljen s strani strank Zares, SD in Jankovića, da razbija proteste’. Dobrih sto protestnikov je izrazilo nestrinjanje z ameriško politiko pred v hipu od posebne policijske enote PPE zavarovanem ameriškim veleposlaništvom.

Glavnina zahtev protestov se nanaša na odhod politične elite in korenite politične spremembe z uvedbo ljudske nezaupnice ter takojšen odstop vseh tistih, ki jih je Janša nastavil po politični liniji.

- – - – - – - – - – -

Javno medsebojno obračunavanje kaže najmanj na pomanjkanje konsenza med organizatorji. Kljub negovotovim napovedim organizatorjev protestov, da je mogoče formiranje dveh ali treh političnih strank do predčasnih volitev, je ta stvar hudo negotova. Frakcioniranja so pospešeno v teku med posamičnimi grupami in v celoti gledano tudi. Brez dvoma pa obstajajo moralne in izobrazbene kvalitete med organizatorji, ki so potrebne za dobrega političnega liderja.

Posebej tečno je spoznanje, da jih je kar nekaj med protestniki, ki vidijo možnost rešitve nestabilne slovenske politične situacije v sodelovanju z novonastajajočo vlado in Bratuškovo. Paktiranja v to smer ni mogoče imenovati drugače kot ‘z dežja pod kap’ in v temelju neizpolnitev prvinske vstajske zahteve po odhodu vseh političnih elit. Protesti so vnaprej obstojeni na pol opravljenega dela, milo rečeno gre v takem scenariju le za odstranitev Janše.

Protestniške zahteve ljudstva prepočasi dobivajo ubesedenje, pomanjkljivo pa je tudi nagovarjanje določenih skupin ljudi ali generacijsko, zahteve so bolj parolne, manj vsebinske, ki bi jih lahko ponotranjili posamezni državljani ali skupine državljanov. Ni izraženih konkretnih predlogov za izboljšanje ali spremembe, to pa otežkoča participacijo še neopredeljenega ljudstva. Konkretno pomeni predlog to, kdo bo naredil, kaj bo naredil, kdo bo plačal.

Dogajanje je začelo spominjati na psiho dramo, kjer danes vsak lahko reče, kar hoče (t.j. ‘čuti’), jutri pa mu kompetentni vodje povedo, kaj vse nima prav in ga pozovejo na sprijaznjenje. Večina poročevalcev pa sicer meni drugače, namreč da protestniki dovolj jasno izražajo ljudsko voljo in je potrebnih le še nekaj ‘radarjev’, pa bo šel ljudski revolt preko roba. Janković je brž zaznal problem, ki bi se mu moglo reči preveč ‘po žepu udariti’ in je pospravil lisičenje avtomobilov še ravno o pravem času. Parkiranja pred bloki pa Ljubljančani še nismo zaznali kot družbeni problem.

- – - – - – - – - –

Podrobneje so bile izražene zahteve na protestih razpis predčasnih volitev v roku šestih mesecev od imenovanja prehodne vlade z osebo nesporne moralne integritete, nadalje instrument ljudske nezaupnice, reforma sodstva, učinkovito sojenje tistih, ki so sporno prišli do premoženja, preferenčni glas na volitvah in ustanovitev ustavne komisije, ki bo omogočala vključitev državljanov.

Izrečene so bile tudi zahteve po ureditvi statusa izbrisanih, podržavljenje stanovanj v lasti bank za mlade družine, objekte ministrstva za obrambo naj prevzamejo civilne organizacije za mladinske dejavnosti, slovenska vojska naj se umakne s spornih misij po svetu, J.Mussomeli, ameriški veleposlanik pa naj zapusti Slovenijo, ker ne spoštuje suverenosti Slovenije.

Protestniki so zahtevali še spodbujanje lastne pridelave hrane in samooskrbe, spoštovanje verujočih in neverujočih, hkrati pa popolno ločitev države in Cerkve, enakopravnost za ženske, univerzalni temeljni dohodek, dvig pokojnin in vrnitev varstvenega dodatka, ustavitev sodnih postopkov proti vstajnikom, revizijo zdravstva, javno šolstvo in univerze in ustavitev spornega financiranja zasebnih univerz.

Vse zahteve s protestov so strnjene v Pomladni deklaraciji, v kateri je tudi napoved vztrajanja pri uporabi demokratičnih sredstev za prisilo politične elite, da se podredi volji ljudstva skladno z ustavo.

  • Share/Bookmark

Postavitev nove koalicije in 4. vseslovenska ljudska vstaja

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 07:26, 9.03.2013

Neizpolnjene zahteve prejšnjih uporov oz. vstaj še niso izpolnjene: »Zahtevamo odstop nesposobnih in s korupcijo prepredenih političnih elit v RS. Zahtevamo predčasne volitve. Od morebitne prehodne vlade vnaprej zahtevamo, da takoj določi datum volitev. Dokler naša osnovna zahteva ne bo izpolnjena, se bo vstajniško gibanje nadaljevalo na ulicah in trgih«, je včeraj sporočil Odbor 4. vseslovenske ljudske vstaje.

Shod se bo začel ob treh popoldne na Kongresnem trgu, sledil bo pohod po ulicah Ljubljane, vmes bo »ljudska pravnomočna obsodba tajkunov in politikantov, ki so okradli Slovenijo v zadnjih dvajsetih letih«. Protestniki bodo zahtevali transparentnost in neposredno odgovornost za storjena dejanja in odstop vseh, ki so v kakršnih koli sodnih postopkih. Zaključek bo znova na Kongresnem trgu ob branju Zahteve Vseslovenske ljudske vstaje in Pomladne deklaracije Vseslovenske ljudske vstaje. Namesto govorov bodo lahko udeleženci povedali jasno in kratko zahtevo, rešitev ali osvetlili problem, ki tare slovensko družbo.

Ljudstvo bo izvedlo tudi novinarsko konferenco, na odru bodo lahko novinarji in novinarke postavljali vprašanja ljudstvu. Politične igre brez meja bodo žoganje, gibanje Protestival pa bo s petjem, plesom, simbolnimi kreativnimi dejanji osvetljevalo pereče družbene probleme. Dogajanje bodo popestrili živi nastopi glasbenih skupin. Protestival prehaja tokrat v Pro-press-tival, za pritisk na oblast, Proces-tival, protestni proces na cesti, punt in defenestracije, ter PRO-test, za alternativo.

Sporočilo protestov novi vladi je, da »pre-levitev« politike ne zadostuje, pač pa je potrebna popolna »prevetritev« in vrnitev oblasti iz rok politikantov v roke ljudstva. V sklopu zahteve po spremembi volilne zakonodaje protestniki zahtevajo, naj volilci in volilke ne izbirajo le deleža političnih strank v DZ, ampak volijo prav določeno osebo, ki bo sedla na državnozborski stol, kar je ena močneje opredmetenih zahtev.

Protestniško gibanje se je od surovega revolta in jeze od prve vstaje razvilo v gibanje z jasnimi zahtevami in vizijo, temeljna zahteva je pa še vedno zahteva po predčasnih volitvah. Odbor za pravično in solidarno družbo vabi Bratuškovo, da bi v soboto prišla na proteste z obljubo po predčasnih volitvah. Če teh ne bo še letos, se bodo vstaje nadaljevale do izpolnitve zahtev. Od Bratuškove pričakujejo, da se javno izjasni glede strankarskega podeljevanja koncesij in imenovanj strankarskih ljudi na ključne funkcije, in zavezo, da bo z novo vlado tega konec.

Medtem pa je Virant postavil na led pogajanja o novi vladi do srede, do takrat, ko se bo PS opredeljevala glede koalicijske pogodbe, ko bo odstopil Janković kot župan Ljubljane in pogoj je tudi odstop Bratuškove z mesta predsednice vlade, če se ugotovi, da je njena magistrska naloga plagiat. Torej bo veliki finale šele sredi naslednjega tedna, po malem finišu tik pred vstajo in potem, ko naj bi bila koalicijska pogodba tik pred podpisom.

Virant kot slovenski politični l’enfant terrible, preživetvena strategija, ali politična preračunljivost in prebrisanost? Podcenjeval ga je predsednik slovenske vlade v odhodu in ga podcenjuje tudi zamrznjeni in bianco odstopljeni ljubljanski župan. Na dan se je priplazila skrita namera PS po ‘prevzemu’ energentov, to je področje, kjer je zdaj edino še denar, Virant pa je Jankovića še pred podpisom spregledal. Ker se Janša in Janković nista ob pravem času nista znala in zmogla skupaj vzeti, obema je skupno tudi to, da precej podcenjujeta ljudi, je njun trenutni položaj precej boleče negotov. Sploh, če bodo protestniki znali ven iz sebe stopiti in zahtevati boljše za Slovenijo, ne le za svoje cehe, s katerimi se ljudstvo ne more poenotiti.

Videti je, takole počez čez novonastajojočo vlado in proteste, da so predčasne volitve trenutno večini v interesu, ker se zadaj suče denar, ta pa poganja celi svet, saj gre tudi pri politiki prvenstveno za denar, tega bi ne smeli spregledati. Vse politične sprememe so fokusirane k finančnim rošadam. Aktualna politika stežka formulira jasna in opredeljena stališča, poskuša plonkati protestniške parole in še kar bije svoje medsebojne boje, kar za Slovenijo v resnici pomeni samoočiščenje.

  • Share/Bookmark

CIA ima novega šefa

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , , , — pohajalka ob 10:33, 8.03.2013

Obveščevalna agencija v Ameriki ima od včeraj novega direktorja J. Brennana. Ameriški senat ga je potrdil s skoraj dvema tretjinama glasov za. Potrditev novega direktorja ni tekla gladko, ker so bila v zvezi z Brennanovim imenovanjem v paketu tudi protiteroristična brezpilotna letala, ki naj bi jih uporabljali za poboje Američanov na ameriških tleh.

Pred novo funkcijo je bil Brennan protiteroristični svetovalec predsednika B. Obame. Podprli so ga večinoma demokrati, republikanci in en neodvisni senator. Vohunski agenciji je do sedaj direktoroval v.d. M. Morell od lani, ko je nasledil odstopljenega in upokojenega generala D. Petraeusa. Slednji je imel izven zakonsko spolno razmerje s svojo biografinjo, o čemer so mediji veliko poročali tisti čas in prav seks ga je odnesel s položaja.

Za govorniškim odrom senata se je odvijala prava obstrukcija z neprekinjenim govorjenjem republikanskega senatorja, ki se je končala, ko je Paulov filibuster od pravosodnega ministra Holdera dobil pisno zagotovilo, da ZDA z brezpilotnimi letali ne bo pobijala svojih državljanov na domačem ozemlju. Paul je republikanec, ki razmišlja o predsedniški kandidaturi leta 2016.

Takšen zelo dolg in nepretrgan govor poslanca oz.senatorja, včasih tudi zainteresirane skupine v senatu lahko traja več ur ali celo več dni zdržema. Namen govora je preprečitev potrditve, predvsem gre za zavlačevanje pred glasovanjem, ker večina tistih, ki so za potrditev, sejo med dolgim govorom zapustijo in tako ob glasovanju ni prisotnih dovolj senatorjev. Tudi to je politika v praksi.

Novi direktor CIE je potrjen in brezpilotna letala bodo pobijala ljudi, ker so pač temu namenjena, v smislu civilne varnosti in obveščenosti ZDA. Zakaj bi bila Amerika bolj ogrožena kot druge države, je težko reči, najverjetnejši razlog pa je njeno brezkompromisno vtikanje v zadeve drugih. Dokler ne bodo tam čez veliko lužo preračunali, koliko odleže vtikanje v državne posle po svetu za demokratično vsiljevanje svoje politike nasproti vsej mašineriji za zagotavljanje ameriške varnosti, bodo še naprej izdelovali brezpilotna in podobna letala.

CIA je bila ustanovljena leta 1947 kot naslednica medvojnega OSS, torej ima že dobrega pol stoletja na svojem hrbtu in temu primerno tudi zapleteno in nekajkrat odpleteno zgodovino. Razlog ustanovitve so bile naraščajoče grožnje spopadov in potrebe po zanesljivih informacijah med hladno vojno. Truman jo je zasnoval kot civilno organizacijo zaradi potrebe po nadzoru.

Glavni namen Centralne obveščevalne agencije je izvajanje varnostno-obveščevalno dejavnost izven ZDA, notranja varnostno-obveščevalna je v rokah FBI. Zato je nekje logično, da bodo predmetna brezpilotna letala opravljala svoje funkcije zunaj, pa četudi bodo možne žrtve tudi Američani.

  • Share/Bookmark

Dan pred vstajo (še) vse v pozitivni luči

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 07:07, 8.03.2013

Pahor je na obisku na Japonskem pri cesarju Akihitu, ki je cesar že od leta 1989. Diplomatski odnosi med Slovenijo in Japonsko so bili vzpostavljeni pred dobrimi dvajsetimi leti. Veliko neizkoriščenih možnosti sodelovanja je v potrditvi prijateljskih odnosov in interesa po sodelovanju zlasti na gospodarskem področju.

To je prvi obisk kateregakoli slovenskega predsednika na Japonskem, je bil pa tam že Janša kot predsedujoči EU leta 2008, takratni slovenski premier. Gre nam dobro, Japonci nas imajo radi, koliko to stane zdaj, ko bijemo hude primanjkljaje, pa niti ni (še) važno.

Janša v odhajanju pospešeno zapira projekte, zakone in kadrovanja. Bolj ko hiti Bratuškova s koalicijsko pogodbo, bolj hiti Janša. Gre za pozitivno dogajanje v slovenski politiki, veliko vsega, kar bi moralo biti že zdavnaj narejeno, se je naredilo v zadnjih dneh in tednih v zdravi politični tekmi ‘kdo bo prej’. Torej je odhod Janše nekaj dobrega za Slovenijo. Razmišljanje o tem, da je veliko kadrovanja pač preprosto goljufivo izkoriščanje naše pravne države, pa ni (še) na mestu, ker še nihče ne sešteva, koliko to stane našo državo.

Mandatarka za sestavo nove vlade Bratuškova izjav za javnost ni dajala, vseskozi pa sestankuje z vsemi možnimi koalicijskimi partnericami. Koalicijska pogodba bo morda že danes, dan pred napovedano vstajo. Kakšnih posebnih novih projektov nove vlade ni predvidenih, bo pa trajalo kar dosti časa, da se bo vse vladno delo Janševe vlade prevetrilo in bodo potrebne velike odločitve glede tega, kaj naj ostane, kaj od tekočih poslov vlade v odhajanju (še) ne.

Karl Erjavec, DeSUS, je povedal, da so morebitne koalicijske partnerice v glavnem že dogovorjene, s strani upokojenske stranke ni ne vsebinskih ne kadrovskih zadržkov za sodelovanje v koaliciji. Pokojnine naj bi ne bile zamrznjene, saj bi se iz Kapitalske družbe namenilo 50 milijonov evrov za njihovo usklajevanje, če bodo rasle plače. Plač je vedno manj, tistih iz dela, rasejo pa tudi ne kaj prida, tako da to (še) ni problem, kje bo država jemala.

SD, Lukšič ni povedal nič o pogajanjih, Veber pa pojasnjuje, da pogajanja potekajo, kar je dobro. V predvidenih rokih naj bi bilo izpeljano vse kar je bilo načrtovanega, o koalicijski pogodbi pa bo odločala stranka v soboto na dan vstaje, torej do sobote ni (še) nič odločeno.

Pospešeno delajo pa tudi delovne skupine na usklajevanju stališč na področjih dela, družine, socialnih zadev in enakih možnosti ter kmetijstva in okolja. Tudi na področju pravosodja in za področje kulture se shajajo pogajalci prav do četrtkovih večernih ur. Petkova dopoldanska pogajanja bodo področje infrastrukture in prostora ter področje notranjih zadev, opoldne področje gospodarstva in področje šolstva. Očitno jim gre dobro pod časovnim pritiskom, kar bi bilo dobro, da si Bratuškova zapomni (še) za naprej.

Vse tako kaže, da bo vsebinski del koalicijskih usklajevanj končan že do petkovega popoldneva, konec tedna in v začetku prihodnjega pa bodo o pogodbi odločali organi vseh štirih strank, SD v soboto, DeSUS in DL v torek, PS zadnji v sredini naslednjega tedna. Torej pikica na i (še) ni pritisnjena, da bo vse tako, kot je napeljano, pa ni dvoma, saj gre za politično preživetje kar nekaj političnih strank.

Osnutek koalicijske pogodbe naj bi vseboval že znane zaveze o zagonu gospodarstva, boju proti korupciji, debirokratizaciji, koalicija naj bi se tudi zavezala k umiritvi razmer v državi in k spremembam referendumske politike. Sanacija bančnega sistema ostaja, gre za zakon o slabi banki, ki bo gotovo podlegel večjim ali manjšim spremembam. Ratifikacija pristopne pogodbe Hrvaške z EU-jem je pa itak že ‘narejena’. Dela za novo vlado ne bo veliko, če bo vljudna in prijazna z vsemi in povsod, gospodarstvo bo itak zaganjalo gospodarstvo, birokratizacija je po Janši v polnem teku z zadnjimi kadrovanji, korupcijska komisija bo pa tudi sama hodila v ogenj po žerjavico oz. po Jankovića, tudi za novo vlado. Vse bo lepo porazdeljeno, kar je dobro, vsaj dokler znova (še) ne poči.

Ostaja pa eno veliko vprašanje, in sicer glede ministrskih delovnih mest, ki so menda že dogovarjana, razen najpomembnejšega, to je ministra za finance. Če Bratuškova ne najde enega dobrega Žida za to mesto, bo vse skupaj šlo rakom žvižgat, kajti brez nič je mogoče delati le večji nič. Ena boljših idej je gotovo tista, da bi Bratuškova pogledala v zbirke ZRSZ, rubriko ‘delo išče ekonomist z izkušnjami in pravo diplomo’, saj navsezadnje ta zavod financira kompletno državljanstvo naše države. Lahko pa bi se Bratuškova držala zakona in objavila prosto delovno mesto, dokler (še) lahko, sicer ostane le še opcija, da se zaposli na tem delovnem mestu Zorana Jankovića.

Ob koncu današnjega povzemanja slovenskega političnega dogajanja pa še odprto javno vprašanje vstajnikom: je pritiska javnosti že dovolj in politiki končno dovolj dobro delajo, ali (še) obstajajo področja, ki bi jih lahko participirala napovedana četrta vseslovenska vstaja? Kako pa kaj očiščenje politike in predčasne volitve, je še aktualno? Samo vprašam.

— — — — —
Veliki vladarji v preteklosti so takrat, ko niso vedeli kako in kaj, pogledali v zvezde: sobota bo imela nad seboj luno v vodnarju.
Luna v vodnarju vzbuja v ljudeh močno željo po druženju, vsi bi vse delili in vsi bi z veseljem sodelovali pri stvareh za splošno dobro. Z ljudmi je na tak dan prijetneje sodelovati, ker smo vsi bolj dojemljivi kot navadno, hitreje reagiramo na izzive in se vsega lotevamo z navdušenjem. Odličen dan za podajanje svojih idej ali nastope v javnosti.
Lunin zadnji krajec se izteka v prazno luno, luna zaključuje svoj ciklus in vse stvari je dobro privesti do konca. Dober čas za prekinitev partnerstva je to obdobje. Tudi tehtamo in ocenjujemo situacijo, pregledujemo storjeno, popravljamo napake in si na koncu vzamemo zasluženi počitek, se umaknemo in pripravimo za nov ciklus.
(povzeto po Lunin.net)

  • Share/Bookmark

Ljubljena ženska, ljubljeni moški

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , , — pohajalka ob 16:59, 7.03.2013

in 8. marec, dan žena.

V Dubaju bodo gradili Tadž Arabia, repliko Tadž Mahala in z njo se bo to mesto spremenilo v poročno destinacijo. Tadž Mahal pač že od nekdaj privlači ljudi, ki si želijo nekaj čustvenega, strastnega in čutnega, tako smo pač narejeni ljudi, ženske in moški. Želimo si biti ljubljeni, želimo si krajev, ki simbolizirajo veliko ljubezen. Ampak Tadž Mahal počasi propada.

Ljudje verjamemo, da je poroka velik praznik, ki ga je treba oznaniti in slaviti. Nekoč je veljalo, da je bila poroka enkraten življenjski dogodek, danes se poroke v različnih oblikah pojavljajo od nič, do različnih variacij koruze oz. partnerstev, preko različnih registracij in slednjič do čisto zaresnih porok, kjer se dalj časa na veliki dogodek pripravljata obe strani rodbine, nevestina in ženinova. Ampak garancije ne da nobena varianta, v vsakem primeru pa velja za brezčasnost biti ljubljena ženska ob ljubljenem moškem.

Nekoč davno sta živela Mumtaz Mahal, spravim imenom Arjumand Banu Begum in šah Jahan, peti vladar Mogulov. Njuna zgodba se je zgodila pred dobrimi 350 leti, v 16. in 17. stoletju v Indiji. Šah je imel ženske zelo rad, saj jih je imel v svojem haremu najmanj pet tisoč, njegovemu srcu pa naj bi bila najbližja edina Mumtaz Mahal, njegova edina ljubljena ženska.

Imela sta vsaj štirinajst otrok, viri si niso edini, a doletela jo je velika čast, da je pri porodu zadnjega otroka umrla pri starosti 38 let. Postala je mučenica šer preden se je postarala, kar je po islamski tradiciji čast, ki doleti vsako žensko, ki umre ob rojstvu otroka. Položili so jo v zemljo, potem pa po šestih mesecih v nasprotju z islamom izkopali in v zlati krsti prenesli na obrežje reke Jumama.

Šahova bolečina ob izgubi ljubljene ženske je bila menda neopisljiva, z njegovega obraza je izginila barva mladosti, njegova podoba ni več cvetela, tako je poskusil z opisom pesnik. Odločil se je v ženin spomin postaviti veličasten mavzolej, ki bo za vekomaj ohranjal spomin nanjo. Baje se ni nikoli več poročil, pa tudi do njunih otrok je bil prijazen, kot je obljubil svoji ženi pred njeno smrtjo.

Obljubil ji je tudi, da bo obiskoval njen grob vsako leto ob obletnici smrti, tega pa ni mogel izpolniti, saj je bil zadnjih osem let svojega življenja ujetnik lastnega sina. Baje mora biti svet za grob ženske, ki umre pri porodu, pravično pridobljen, zato je odkupljeno zemljo poplačal s štirimi parcelami.

Tadž Mahal je sestavljen iz mavzoleja, dveh enakih zgradb, ki ga gledata vsaka s svoje strani, štirih minaretov in vrtov. Spomenik je gradilo 20.000 delavcev iz belega marmorja dobri dve desetletji. V luknje v marmorju so vstavili dragulje, notranjost so krasili umetniki iz vsega sveta. Posebnost mavzoleja je v spreminjanju barv, zjutraj je roza, zvečer je bel, v meseči pa je zlat. Tako se zdi, kot bi imel Tadž svojo duhovno dimenzijo, obenem pa s tem simbolizira spreminjajočo se lepoto. Izkazuje izjemno poznavanje dizajna in dovršen občutek lepote, skupaj s pripadajočima zgradbama in vrtovi združuje najlepše iz azijske, indijske, hindujske, islamske, perzijske in evropske arhitekturne tradicije.

Pet let potem, ko je bil Tadž končan, je šahov sin Aurangzeb v vojni za prestol premagal svojega očeta in ga zaprl v klet, po njegovi smrti pa je sine svojega preminulega ata pokopal v Tadž Mahalu. Prej so mu še opekli stopala in opazovali, če je resnično mrtev, za vsak slučaj pa so mu še odprli lobanjo. Šah je menda želel biti pokopan v črnem mavzoleju nasproti Tadž Mahala, ki bi moral biti še mogočnejši in razkošnejši od tistega, ki ga je namenil ženi.

Mnogi pa vsega opisanega ne verjamejo, trdijo, da šah Jahan ni nikoli gradil Tadž Mahala in si je le nasilno prisvojil tempelj boga Šive, brez namena, da bi bil mavzolej za njegovo ženo. V mogulskih dvornih dokumentih in kronikah se ime Tadž Mahal ni pojavilo niti enkrat, so pa evropski obiskovalci iz tistega časa poročali o imenu Tadž-e-Mahal, ki se sklada s starim sanskrtskim imenom Tadž-o-Mahalaja. To pa naj bi kazalo na Šivov tempelj, ne pa na šahovo ženo, ker ji menda niti ni bilo ime Mumtaz Mahal, temveč Mumtah-ul-Zamani.

V spisih maharadže Jaipura so menda odkrili dva ukaza šaha Jahana iz let 1633, s katerima je zase zahteval kompleks zgradb, ki so danes znane pod imenom Tadž Mahal. Tudi datumi nabave marmorja se ne ujemajo z uradno zgodbo. Šah naj bi zavezel tempelj, ki je bil izropan že v preteklosti, iz njega pobral dragocenosti, ki so še bile tam, kipa boga Šive naj bi odstranil in mesti, na katerih sta stala, naj bi prikril s praznima grobnicama. Mavzolej je okrasil z vgraviranimi besedami iz Korana, nato naj bi zazidal šest nadstropij od sedmih in zapečatil tudi niz soban.

Američani so menda testirali delček lesenih vrat, ki bodijo na obrežje in odkrili, da so za tristo let starejša od Jahana. Dvomijo tudi o mešanju arhitekturnih stilov, ampak napeljujejo na stil hindujskega templja. Tudi štirje minareti naj bi sploh ne bili minareti, ker se ne držijo zgradbe, temveč naj bi bili hindujski stolpi, ki so vedno stali nekoliko oddaljeni. Primerjav je še dosti, ki govore v prid hindujskemu templju, od rastlinja, drevja, lokacije ob rečnem obrežju, kupola naj bi bila preveč akustična za grobnico. Najprepričljivejši razlog za tempelj proti mavzoleju pa je islamska tradicija, ki je strogo prepovedovala obeleževanje grobov.

Marmor, izraz ljubezni, močnejše od časa, počasi razpada, bližnje emisije žveplovega dioksida iz oljne rafinerije povzročajo kisli dež, ta pa razjeda kamen. Reka Jumana je umazana, razkroj smeti pa proizvaja metan, ki tudi škodi marmorju. Medtem ko Tadž Mahal prikazuje bogastvo in razkošje nekdanjih dni, pred njegovimi vrati poležavajo potepuški psi, na njegovem obrežju pa se razkrajajo trupelca otrok revnih staršev.

Nenavadna je misel, ki vzbuja veliko ironije, da v Indiji z živimi ženskami ravnajo kakor z živino, mrtvo pa častijo kot mučenico. Slavijo Tadž Mahal, v katerem je pokopana, ki da simbolizira čisto ljubezen in odsev čistega duha. Vendar, prva je resnična ljubezen. Ljubljena si želi biti tudi danes vsaka ženska in vsak moški želi biti ljubljen. Primerno zavedanje ob praznovanju dneva žena, ki je mednarodni praznik, praznovanje ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk, ker je tako, da je prvinsko pa le najpomembnejša ljubezen. Vse drugo lahko počaka.

  • Share/Bookmark

Hilda Tovšak in TEŠ 6

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 10:05, 3.03.2013

Hilda Tovšak je zbolela, pa še priprta je, ni svobodna. Hilda Tovšak je bila poslana za 30 dni v pripor, a njen odvetnik Kanduti je takoj najavil, da se bodo na sodno priporno odločitev pritožili. Ob njenih prihodih in odhodih v policijske in sodne stavbe ter iz njih so jo spremljevalci kar krepko opirali in ji morda celo nehote pomagali ustvarjati vtis nemočne ženske, ki bi nikoli kaj takega ne storila, kar ji očitajo. Šment.

Odvetnik, ki jo brani, je moral pokasirati velike denarce predujma, ne glede na njegov izplen, saj brani žensko, ki je obtožena hudih reči, nespodobnih, nečloveških, barabinskih in tudi koruptivnih. Edinole koruptivne finte pa vzdrže obtožbo in morda celo zapor, ko bodo ‘izčrpana vsa pravna sredstva’ (pritožbe in ugovori) in tudi potem, če ne bo postopkovnih napak, torej procesnih, ker tudi te lahko spodnesejo obtožbo. Koliko denarja je dovolj za obrambo te vrste?

Podkupovanje je tretirano pod korupcijo. Domnevne korupcije je Tovšakova obtožena pri trgovanju z delovno silo za velik slovenski projekt, TEŠ 6, o katerem se že nekaj let veliko piše pri nas. Ali je narobe s Tovšakovo ali s projektom, bi bilo modro prečekirati, saj bi velika podjetnica ne mogla koruptirati, če so ljudje in projekti v redu. Tovšakova je pri tem projektu namreč hotela izpodriniti poljsko podjetje varilcev, pa ufurati v TEŠ 6 svoje podjetje Slavc d.o.o. namesto njih.

Pripor je uveden zaradi ponovitvene nevarnosti, to pomeni, da država pričakuje, da bo Tovšakova brezkompromisno nadaljevala začete koruptivne posle. Vprašanje se poraja znova, s kom, za vraga, to lahko počne, če smo Slovenci tako ‘pravni’, pravični in moralni na vso moč? Sama te korupcije pač ne more izpeljati, jih mora biti dosti med nami, ki ji štango drže.

Navsezadnje pa je za nedovoljeno sprejemanje in dajanje daril, za kar so osumljeni kompletni pridržani, zagrožena zaporna kazen največ petih let. Malo je možnosti, da jih bi v primeru uspešne obtožbe in obsodbe kasirala vseh pet, lahko prizna zlo delo in jih izpogaja manj, pa še lepo se lahko obnaša v zaporu, pa kandidira za skrajšanje kazni, ali pa še kaj, saj pravna država prenese mnogo tega. Pa še smiselno je, da bi bila zaporna kazen kar najkrajša, saj bi njena zaporna oskrba drago stala državo.

Tovšakova je domnevno nameravala uvoziti srbske delavce, ki bi delali za malo ali nič denarja, je pa hvalevredna njena vnema pri gospodarskem zagonu, novih delovnih mestih, prispevkov in davkov pa bi država dobila od teh poslov zanemarljivo, saj bi bile plače uvoženih tujih delavcev nizke ali pa bi jih sploh ne bi bilo, če bi postala firma Slavc d.o.o. o pravem času insolventna. To reč bi izpeljala gospa ne na lepe oči ali zaradi svojega ugleda, ampak je podkupovala (če ji bo naša država sploh v stanju dokazati to grdobijo).

In kje se je želela obogatiti podjetnica? Samo od razlike med dejanskimi in prikazanimi stroški posredovanja in zagotavljanja delovne sile, to razliko naj bi vpleteni pospravili v svoje žepe. Gre za domnevno mednaroden posel, ker so baje vpleteni nesojeni srbski delavci, po Tovšakovi, Prevaljčanu Alešu Pangercu, Ljubljančanu Urošu Plankarju in Poljaku Mareku Andrzeju Konfiszcu. Skratka, mednarodno mešetarjenje z delavci pri državnem projektu.

Odvetnik Boris Kanduti pripoveduje, da se očitano izkoriščanje delavcev in trgovanje z delovno silo pojavlja v medijih, v ovadbi in postopku pa niso bili potrjeni. Pripoveduje, da bi bili delavci plačani po deset evrov na uro, kar bi zneslo do 2500 evrov na mesec, dobili pa bi še prehrano in prenočišče ter tudi prevozne stroške. Milo rečeno so to številke in dodatki, ki jih ne dosega veliko zaposlenih v Sloveniji.

Kanduti dalje pripoveduje, da je teža kaznivega dejanja v nedovoljenem sprejemanju daril. Pa tudi delitev preostalega dela dobička naj bi bila sporna, vključno s tem, kako je ta delitev potekala. Zgolj to dvoje bo v postopku potrjeno ali ovrženo.

Kanduti tudi zatrjuje, da naj bi ne bilo nobenih zamenjav poljskih delavcev s srbskimi, ki so cenejši. Iskalo naj bi se le ‘dodatno delovno silo, ki je ni in so jo zato iskali’. Varilci, ki se jih potrebuje za posel TEŠ 6 so specializiran kader s posebnimi znanji in na tem se v bistvu gradi zagovor. Torej se je Tovšakova zagotovo angažirala za iskanje teh specialistov, ne pa za njihovo izkoriščanje.

Še glede zdravstvenega stanja Tovšakove, ki naj bi bilo slabo. V preteklosti je prakticirala številna potovanja v Srbijo in Bosno, kjer se je udeleževala sestankov in se dogovarjala za posredovanje delavcev. Namesto odhodov na službena potovanja bi se morala Tovšakova udeleževati v istem problematičnem času obravnav na sodišču, za sodišče pa je bila uradno ’slabega zdravstvenega stanja’. No, tudi zato je sodišče ocenilo na pamet, da je zdravstveno sposobna za pripor.

Navsezadnje pa je iz spremljanja poslovanja velike gradbenice evidentno, da pravzaprav ni velika ne gradbena, ne podjetnica, ampak velika mešetarka – gradbena dejavnost je naključna, saj bi bila uspešna mešetarka kjerkoli, kjer se kupčuje s tujim delom.

  • Share/Bookmark

Kako nas vidijo drugi, ogledalo

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 05:46, 2.03.2013

Ogledalo je hudo pomembno orodje za vsak dan, pa ne le za ženske, ampak tudi zanje. Prvo sliko o sebi dobi človek zjutraj, ko se sprehodi mimo ogledala. Malo ljudi se zamisli nad videnim, raje se ‘špeglamo’ po namišljeni sliki, ki jo nosijo naši možgani trdno zasidrano v sebi, da laže shajamo sami s seboj.

Splača se včasih stopiti izven svojih meja in si ogledati tisto sliko, ki jo je mogoče gledati od zunaj. Nimamo le mi svojih medijev, ki vedno vse vedo, ki vedno vse povedo prav, tudi tuji niso od muh. In tam zunaj večinoma vneto zatrjujejo, da ima Bratuškova malo možnosti za sestavo vlade, da ne bomo uspeli konsolidirati javnih financ, da bomo prisiljeni zaprositi za mednarodno pomoč, in da nas čakajo predčasne volitve.

Economist, ugledni finančni tednik nas je v preteklosti videl za ‘precej dolgočasno, toda urejeno državico’, pri sedanjem opisu vladne krize in krize večine minulega leta pa vidi, da sta ‘evrska kriza in recesija razkrili, da so banke bankrotirane, večina politične elite pa korumpirana ali pa tako meni vse bolj jezna in militantna javnost’. Pri tem tedniku bolj verjamejo, da Bratuškovi ne bo uspelo v petnajstih dneh sestaviti nove vlade in prognozira verjetnost predčasnih volitev. Janše še ne vidi odpisanega.

Večernji list iz Hrvaške se je po izvolitvi Bratuškove že pogovarjal med drugim tudi o hrvaški pristopni pogodbi EU in se sklicuje na njene besede, ‘prepričana sem, da pri ratifikaciji ne bo zapletov, potem ko se bo rešilo vprašanje LB’. Sledi nadaljevanje pogovorov v smislu Erjavca in Pusićeve. Vendar Većernji list ocenjuje, da ‘Bratuškova nima dovolj političnih izkušenj kljub temu, da je zamenjala štiri stranke’.

Al Džezira BiH, spletni portal, se je tudi razpisal o padcu Janše in uspehu Bratuškove. Zašpecal je tudi podatek, da bo Slovenija letos zabeležila padec BDP za cca dva odstotka in padec bruto investicij za pet in pol odstotka, omenjena je tudi višja brezposelnost. Zapisali so tudi napoved Bratuškove, da bo v novi slovenski vladi več strokovnjakov kot politikov.

B92, srbski spletni portal povzema termine od sestave kabineta in vlade do predčasnih volitev. Na spletni strani ugibajo o ozadju izvolitve mandatarke, naj bi šlo za predčasne volitve, ker nihče ne pozna programa, ki bi ga morala Bratuškova predstaviti koaliciji. Navajajo političnega analitika Miheljaka, da ni nujno, da bosta SLS in DL pripravljeni na sodelovanje in 42-letni mami z dvema otrokoma ne bo uspelo oblikovati nove vlade.

Tanjug, srbska tiskovna agencija, piše, da se Slovenija nahaja v največji politični krizi po letu 1991, odkar se je odcepila od SFRJ, zaradi trenutne vladne krize in protestov proti političnim elitam.

Der Standard, Dunaj, navaja vic, da ‘kupiš Bratuškovo, ven pa skoči Janković’, ter da v Sloveniji dvomimo, da bo Bratuškovi uspelo stopiti iz sence močnega Jankovića. Dunajski medij napoveduje težave pri vzpostavitvi zaupanja v politiko in težave pri iskanju konsenza heterogene koalicije štirih strank.

Neue Zürcher Zeitung, Švica, piše o vprašljivosti sestave nove vlade, pričakuje možnost konfliktov v novi koaliciji, ker ‘liberalna DL že grozi, da ne bo sodelovala, če je ne bodo prepričali predlogi levo usmerjih strank’.

BBC, Britanija, pa useka naravnost v bistvo in piše o 12-odstotni brezposelnosti in predvidenim 2-odstotnim krčenjem BDP letos. Ker bo morala Slovenija čez nekaj mesecev že vrniti dve milijardi dolgov, domnevajo, da bomo zaprosili za mednarodno pomoč.

The Wall Street Journal, Amerika, Bratuškovi napoveduje kratko dobo obstoja vlade, splošne parlamentarne volitve pa prognozira za zgodnjo pomlad 2014. Če bo Slovenija neuspešna pri konsolidaciji javnih financ, problem je tudi slaba banka, finančni sistem je v celoti negotov, bo morala prositi za mednarodno finančno pomoč.

Il Picolo, Trst, pa Bratuškovi napoveduje, da jo čakajo tehtevne naloge. V kolapsu je naše gospodarstvo, socialna klima pa zelo napeta, ker svoje nezadovoljstvo izražamo na cestah in trgih prestolnice. Slovenski skorumpirani politični razred se je sposoben dokazovati zgolj v korupciji in nepotizmu, zato se je navadno ljudstvo, brezposelni in tisti z družbenega dna, uprlo in odločilo reči ne.

Navsezadnje je evidentno, da tuji mediji povzemajo navedbe naših medijev in spletnih strani. To pomeni, da se tako vidimo mi sami, vsaj navzven tako kažemo. Koliko se resnično zavedamo finančnih problemov, ki nam težijo duha in hrbet, je vprašljivo. Če ne bo dovolj denarja, ne bo niti minimuma javnega zdravstva, ne bo penzij, mrknili bodo socialni transferji, ker na najšibkejših členih se najprej reže ali vsaj prirezuje – pri bolnih in starih ali brezposelnih. Te kategorije državljanov ne doprinašajo, ampak samo porabljajo zalogo, ki je sploh ni – ni slučajna primerjava s politično elito, tudi pod novo mandatarko ne bo doprinašala, politika le troši davkoplačevalski denar in tuje pufe za svojo sprotno porabo.

Če bodo dogovori o oblikovanju nove vlade neuspešni, se lahko že postopek imenovanja nove vlade zavleče za precej časa. Slovenski pravni strokovnjaki si niso enotni, kaj bi sledilo, če poslanci zavrnejo ekipo ministrov Alenke Bratušek. Lahko bi se uporabilo 111. člen ustave, ki se v bistvu uporablja za volitve predsednika vlade po volitvah. Postopek zavlečejo možni trije krogi iskanja mandatarja, šele potem lahko predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve. Vse skupaj bi trajalo od treh do cca šestih mesecev, pravzaprav je večja možnost, da bi bile šele jeseni.

Razmerje političnih sil se tudi po volitvah ne bi bistveno spremenilo, dolgi postopki pa bi pomenili zastoj države, ko si tega ne moremo več privoščiti. Je pa mogoče, da bi s predčasnimi volitvami dobili Slovenci vlado z večjim ugledom, skupaj s še ostrejšim zunanjim nadzorom nad našo državo. Zaradi pufov, zdajšnjih in tekočih prihodnjih.

  • Share/Bookmark

Volkove streljajo, mar ne?

Zapisano pod: Narava Tagi: , , , — pohajalka ob 17:56, 1.03.2013

Lanskega septembra je stopil v veljavo pravilnik o odvzemu volka iz narave, skoraj hkrati pa je bila odstreljena volkulja Tia, opremljena s telemetrično ovratnico. Oboje je ponovno v javnosti obudilo razpravo glede smiselnosti in etičnosti streljanja volkov.

S pravilnikom je ministrstvo za kmetijstvo in okolje za obdobje 2012/2013 dovolilo odstrel osmih volkov. Ustavnemu sodišču so Umanotera, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Lutra predlagali prednostno obravnavanje zadeve in zadržanje izvršitve spornega pravilnika. Tudi Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je predstavilo pobudo za oceno ustavnosti, s katero je želelo zaustaviti izvajanje pravilnika o odstrelu rjavih medvedov in volkov. Menili so, da je ministrstvo za odstrel predvidelo preveč rjavih medvedov in volkov.

S pobudo za oceno ustavnosti pravilnika je želela skupina nevladnih organizacij doseči razveljavitev odobrenega odstrela volkov. Nevladniki so mnenja, da je pravilnik v nasprotju s habitatno direktivo, ki v EU opredeljuje ohranjanje naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst.

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo nevladnih organizacij za začetek postopka ocene ustavnosti in predlog za zadržanje izvršitve pravilnika o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave. Sodišče je zapisalo, da pobudniki niso izkazali, da bi izpodbijane določbe pravilnika in uredbe neposredno posegale v njihov pravni položaj.

V Sloveniji v zadnjih desetletjih ni bilo zabeleženega primera, da bi volk poškodoval človeka, ali ga celo ubil. Večina ljudi je prepričanih, da je volk človeku nevaren, da bi ga pa prepoznali, če bi ga kje srečali, je malo verjetno. Volk se pač po volčje giblje, se ne približuje brez potrebe in se v človeka ne zaganja samo zato, ker bi se lahko. Tudi ne posega v človekov prostor, ampak se drži svojega območja.

Obstajajo pa zabeležke o škodah, ki jih volk povzroča človeku na njegovem premoženju, večinoma na pašnikih, kjer lastniki niso zagotovili učinkovitih zaščitnih ukrepov. Analize kažejo, da odstrel ni tako učinkovit za zmanjševanje škod in da do večine škod prihaja le pri slabem procentu vseh rejcev.

Sodelovanje raziskovalcev s člani lovskih družin in s poklicnimi lovci je že v preteklosti bilo dobro, njihovo znanje in izkušnje so v pomoč pri razumevanju procesov v naravi in vedenju posameznih vrst živali. So tudi mnogi lovci tisti, ki so v bistvu veliki naravovarstveniki, kar je pravzaprav upravičeno in smiselno z vidika trajnostne rabe.

O odstrelu zavarovanih zveri odloča ministrstvo s političnim kompromisom, vse bolj pa pri odločanju upošteva stroko. Stroka ima v zadnjem času vedno več podatkov, tudi zaradi večletnega projekta SloWolf. Prav ta projekt daje zanesljivejšo oceno števila volkov v Sloveniji.

Volkovi so zelo teritorialni in prvenstvena naloga volčja tropa je, da si zagotovi primat nad svojim teritorijem. To pomeni, da so oni edini, ki lovijo na svojem območju. V ta namen vsakega vrinjenca iz tujega tropa nemudoma preženejo, še večkrat pa ga ubijejo, če ga zasačijo na svojem.

Imajo razvit močan socialni sistem, saj trop tudi nadzoruje število članov v tropu. Trop je v resnici družina, sestavljena iz dominantnega para (alfa samec in alfa samica) in njunih potomcev, ki so stari od enega do štirih let. Če trop preseže določeno število, ki ga določa v največji meri velikost glavnega plena, morajo najstarejši mladiči trop zapustiti. Poiščejo si svoj teritorij in partnerja. Ta naravni mehanizem je učinkovita samoregulacija za stabilnost tropa, z uravnavanjem številčnosti in prilagajanjem velikosti teritorija številu rastlinojedcev, si zagotovijo trajnostno rabo svojega plena.

Moratorij na odvzem volka bi morda lahko povečal krivolov, tako kažejo raziskave iz tujine, iz pragmatičnega vidika pa je smiselno določiti vsaj minimalen odstrel volkov. Kvota za odstrel sicer nima vpliva na obseg krivolova, gre bolj za to, ali je zakoniti odstrel dovoljen ali ni. Zato višji odstrel ne prinaša več pozitivnih učinkov kot minimalne kvote. Odstrel pa ne glede na kvoto vedno pogosteje povzroča odpor javnosti, kljub temu, da se obenem z odstrelom ustreže željam ljudi, ki ne marajo volkov.

Salomonske rešitve, ki bi ustrezala obojim, pač ni mogoče domisliti.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |