in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Pomlad

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , — pohajalka ob 15:37, 31.03.2013

Če ti srce zastoji in močno zaboli,

če te hudo stisne v pljučih,

če se ti pred očmi zamegli,

če ti pamet na celi črti odpove –

to ni ljubezen, to ni pomlad,

temveč infarkt!

  • Share/Bookmark

Banke, vlade – Ciper, Slovenija

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 11:24, 31.03.2013

Ciper je že močno zguncana tema, vendar žal še vedno aktualna. Žal zato, ker očitno je denar v bankah le še na Cipru, pri nas, recimo, ga ni, pa zato naše varčevalce ne čaka žalostna usoda ciprskih varčevalcev. Na Cipru je zavohala denar celo EU, čeprav mala ciprska državica ne sodi v EU države prvega reda. Vprašanje je torej odprto, kaj ima Slovenija takšnega, kar bi zanimalo EU? Kdo bi pravzaprav imel korist od prihoda ‘trojke’?

Zadnje dni beremo v novicah o propadu ciprskih bank, varčevalci, katerih vloge presegajo 100.000 evrov, pa bodo predvidoma izgubili do 60 odstotkov svojih depozitov, kar znatno presega začetne ocene (poroča sta). Nam, pri nas se to ne bo zgodilo, slovenskim varčevalcem z depoziti 100.000+ evrov, ker so to že kar denarci, s katerimi je potrebno modro ravnati, jih zaščititi in razpršeno vlagati. Zato naši varčevalci položijo do 99.999 evrov na posamične račune, nekaj deset jurjev itak nosijo s seboj za sprotne stroške, nekaj sto jurjev je vloženih po različnih črnih gradnjah na imena neznanih oseb … pač, z denarjem je treba modro ravnati, če hočeš, da ti ostane ali da se ga še kaj ‘prime’, nekaj denarcev nekaj deset slovenskih posameznikov pa je menda res zatavalo nespametno proti Cipru.

O davčnih oazah bomo po novem vsi le še sanjali, ker bodo še te, ki so funkcionirale do nedavnega, žalostno mrknile v zgodovino. Da so prave informacije v sodobnem času pravo blago, je jasno, saj so tisti varčevalci, ki imajo bančne vloge tako visoke, da se jim to splača, že davno prilagodili svoje bančne posle spremembam, ki so se potiho pripravljale v EU zakulisju evropske trojke. Ciper se pač ni zgodil preko noči.

Ciprska centralna banka je najavila, da bodo velikim varčevalcem najmanj 37,5 % tistega dela vlog, ki so čez 100 jurjev, pretvorili v delnice banke, naslednjih 22,5 % pa jim bodo zamrznili, dokler oblasti ne bodo prepričane v izpolnitev pogojev za mednarodno finančno pomoč. V bistvu Ciper tako rešuje svoje banke.

Seveda Slovenija ni Ciper in nikoli ne bo, imamo pa prav podobne bančne težave, kot jih bo imel Ciper, ko bo izpraznil varčevalske račune. Ko zmanjka, pač ni več kje jemati in se je vsaj takrat treba domisliti kakšne inovativnejše rešitve, kot je enostavno prekladanje istega kupčka keša enkrat sem, drugič tja.

Rešitve starih problemov pač ne bomo izumili, če bomo non-stop izhajali iz enakih odnosov in enakega pristopa. Dve desetletji se vrtijo eni in isti v politiki, posamezniki so nekaj časa v eni stranki, pa gredo v drugo, pa se jim odprejo možnosti v novi, kamor se natepe nekaj levih in desnih … vsi bi pa le dokapitalizirali slovensko banko, da bo preživotarila do konca aktualnega mandata. Seveda pa bi še nekaj ugodnih kreditov, pa še kakšnega gospodarstvenika je treba ‘potolažiti’ z ugodnim kreditom, pa kakšna Simona iz Pahorjevega kabineta bi zgradila hišico ali kupila stanovanjce …

Nova naša vlada deluje popolnoma enako, kot so delovale že prejšnje. Burleska je zdaj ta, da ima finančni minister kilometrino iz bolne banke, ki jo bodo ‘ozdravili’ slovenski davkoplačevalci, da ne bo prišla k nam huda trojka in nam vzela … kaj pravzaprav? Vlada pač potrebuje finančnega strokovnjaka, ki bo znal utemeljiti davkoplačevalske vložke v bančno sanacijo, več od njega pa se najbrž ne pričakuje.

Problem, ki ga je mogoče prepoznati le potem, ko stopimo še korak nazaj, pa je gospodarstvo. Slovensko gospodarstvo stoji na stališču, da se bo gospodarska kriza čudežno razrešila, če bo gospodarstvo dobilo dovoljšnjo kreditno podporo za zagon. Zaganjano je bilo dve desetletji z ugodnimi krediti, ki jih še ni vrnilo, zato so tudi banke v krizi, oziroma imajo slabe naložbe in neizterljive kredite. Problem je mogoče preseči le s takojšnjo ustavitvijo kreditiranja in naj se zažene gospodarstvo iz zdravih temeljev, ne iz pufov.

Naravno je, da slabe stvari propadejo, torej firme, banke, vlade, politika – zakaj na vso silo vedno znova zaganjati vse te slabe stvari s krediti? Preprosta gospodinjska logika je takšna, da gospodinja pred gospodinjskimi nakupi pogleda v denarnico in pošteje denarce. Tako ugotovi, koliko in kaj lahko kupi za kuhanje družinskega kosila danes in prognozira kuho za naprej. Niti ne razmišlja o svoji bonitetni oceni, o tem, kako do novih pufov, ampak operira iz denarnice, iz tistega, kar je v njej.

Naša nova vlada Alenke Bratušek deluje in razmišlja po starih vzorcih: obstanek, obstanek in obstanek. Bonitetne točke za nove pufe. Kadrovski cunami zaradi izgradnje dobrih obrambnih temeljev proti tečnobam, ki drugače razmišljajo. Varovanje koristi in bonitet za vsako ceno. Prikrivanje soodgovornosti za slovensko krizo za vsako ceno. O predčasnih volitvah ni več slišati …, o odgovornosti zaradi vehementnega kreditiranja tudi ne, o odgovornosti Bratuškove iz obdobja direktorovanja na državnem proračunu tudi ne. Plagiat ali ne, kredibilnost magisterija ostaja odprta.

Iz kodeksa o ravnanju javnih uslužbencev ter zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki veljata seveda tudi za ministre in predsednico vlade, so opredeljene okoliščine, ki povzročajo ali bi lahko povzročile nasprotje interesov: »Nasprotje interesov nastane v okoliščinah, pri katerih ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes javnega uslužbenca vključuje kakršenkoli zaseben interes zanj, za njegovo družino, bližnje sorodnike, prijatelje in osebe javnega ali zasebnega prava, s katerimi ima ali je imel poslovne ali politične stike.«

  • Share/Bookmark

Zaradi davkov se začne upor

Zapisano pod: Domovina Tagi: — pohajalka ob 19:09, 30.03.2013

Izkušnje z nabijanjem davkov izpred 300 let. Preko palca je ocena vojaških stroškov za zadušitev upora presegla davke, ki bi jih ubrali izven starih urbarskih postav. Zgodovina se rada ponavlja, ker se iz nje pozabimo učiti.

Tolminski punt je marca leta 1713 izbruhnil na Tolminskem, zajel je tolminske pokrajine, Vipavsko dolino in Kras do Istre, deželo Kranjsko in beneško Furlanijo. Vzrok pa so bili davki, še posebej uvedba davka na vino in meso na podeželju. Davek na vino bi morali izterjevati le od prodaje na drobno, a so ga pobiali tudi v obliki mitnine na cesti v Tolmin.

Izterjava davkov je bila prepuščena deželnim stanovom in uveljavljalo se je dajanje davka v zakup. Pri izterjavi davka se niso posebej trudili, ker jim je bil pomembnejši socialni mir v deželi. Poudarjali so, da je vino edini deželni vir prihodka in da bi davek lahkjo pri kmetih povzročil vstajo.

Tolminci so bili dobro organizirani, Kmečko zvezo so postavili že sredi 17. stoletja in konec istega stoletja, ko je bil uveden davek na meso in usnje, je zveza ponovno postala dejavna. Kmetje so pobirali tudi puntarski davek, na Krasu pa so iz svojih vrst izvolili cesarja in glavarja ter izdali svoj zakonik. Zbrali so se skupaj, zbrali denar, izbrali ljudi, izdali zakon, bili so država v malem.

Zveza je imela trdno organizacijsko osnovo, v uporu so sodelovali ugledni kmetje, župani in nekateri duhovniki. Med uporom so sklicali puntarski deželni zbor, na njem pa so obravnavali tudi listine o tolminskih privilegijih. Tolminci so svoj status v deželi doumeli kot poseben in so ves čas upora iskali listine, ki bi potrjevale njihove davčne privilegije.

Organizirana je bila puntarska vojska, v kateri je vladala stroga disciplina – za rop je bila predpisana smrtna kazen, isto za dezerterje. Organizirali so medsebojno hitro obveščanje, imeli svojo vojno zastavo in vojno muziko s piščalmi in z bobnom.

Uporniki za v boju za dosego pravic porušili mitnice ter carinarnice. Preganjali so uradnike. Porušili so bivališča pobiralcev davkov. Upor se je razširil na Kras, kmetje so zahtevali prevod urbarjev in dosledno upoštevanje dajatev, kakor so zapisane.

Preiskovalna komisija je po koncu upora iskala vodje s tiralico. Tolminski upor velja za upor, v katerem kmetje ne verjamejo več v cesarja in njegovo pravico. Upor je zadušila krajišniška vojska in vodje pa so bili krvavo kaznovani. Pri kmečkih uporih se sodniki niso držali zakonika, ker je šlo za ustrahovanje upornikov in za maščevanje nad kolovodji – sekali so jim roke, jih ščipali z razbeljenimi kleščami, obglavljenju pa je sledilo še razčetverjenje in izpostavljanje človeških udov na opaznih mestih in natikanje glav na kol, njihovo premoženje pa so zaplenili.

Zaplenjenega premoženja niso mogli prodati, ker puntarske imovine ni nihče hotel kupiti. Lahko je šlo za kmečko solidarnost, ali pa je bila dežela že obubožana, da imovine enostavno niso mogli kupiti.

  • Share/Bookmark

Odstop

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 10:25, 25.03.2013

Zaradi odstopa smo ‘izgubili’ ministra za infrastrukturo Igorja Maherja. Minister z najkrajšim mandatom je o svojem odstopu obvestil Alenko Bratušek, tako so povedali v Državljanski listi. Neuradno pa se je v medijih šušljalo o njegovem odstopu že v petek popoldne.

Maher je utemeljil svoj odstop zaradi vere v najvišje etične standarde. Vprašanje v zvezi s posegi na njegovem objektu v Piranu zato ne more reševati v vlogi nosilca javne funkcije.

Sklep upravne enote iz Pirana o tem, da bivši minister ne potrebuje gradbenega dovoljenja za objekt na kmetijskem zemljišču nad sečoveljskimi solinami, ne pomeni nujno legalizacije tega objekta. Maher še ni varen pred gradbenim inšpektorjem.

Med enostavne objekte, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, ne sodijo objekti za bivanje s hišno številko, tako določa zakon o graditvi objektov. Iz fotografij objekta in na podlagi hišne številke je mogoče sklepati, da gre za stanovanjski objekt, Maher pa je zaprosil za gradbeno dovoljenje zanj. Upravna enota je brez ogleda v naravi izdala sklep za za objekt – klet, ki ne potrebuje gradbenega dovoljenja.

Bratuška mora zdaj v lov za novim ministrskim kandidatom, kar bo vladi in DZ vzelo najprej pet dni, da se Državni zbor seznani z odstopom, potem pa ima še Bratuškova deset dni časa, da najde novega in ponovi vajo imenovanja – če se prej ne zgodi kakšno novo odkritje, recimo plagiatorstvo Alenke Bratušek…

  • Share/Bookmark

Koga skrbi kreditna sposobnost?

Zapisano pod: Domovina Tagi: — pohajalka ob 19:54, 21.03.2013

Svetovanja in predavanja so dobra tržna niša za bivše predsednike. Najprej je seveda treba biti predsednik, potlej šele pride na vrsto status bivšega in služiti s svetovanji ali predavanji. Bilo bi nenavadno, ko bi ljudje do včeraj bili še dobri ali celo najboljši, dan potem pa bi bili zanič. Sanader, ki je tudi bivši, je s predavanji na Univerzi Columbia v Ameriki zaslužil 25.000 ameriških zelencev.

Tudi eden naših bivših predsednikov, Janša, bo svetoval in predaval, pri tem pa bo morda znova našel podporo političnega omrežja evropske ljudske stranke in ameriških republikancev, ali pa bo morda oporo našel na omrežju inštitutov iz kroga republikancev in konservativcev.

Kakorkoli, potreboval bo stalni priliv dohodka za vzdrževanje hiše, stanovanja in vikenda. Po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije in še nadzorstvenih pristojnosti KPK mora poročati o svojem celotnem premoženjskem stanju še eno leto po prenehanju funkcije in če ne zasede nove. Tudi odzvati se bo moral na morebitna vabila KPK, če ga bo povabila na razgovor.

Janša se uradno namerava umakniti z vseh javnih funkcij in celo vodenju stranke se namerava posvečati neprofesionalno. Komisiji ni prepričljivo pojasnil izvora premoženja v višini 210.000 evrov. Obremenjen je s 170.000 evri kredita, ki ga mora odplačevati vsak mesec. Tudi ženini prihodki so obremenjeni s kreditom. Janša se bo nekako moral znajti, že zaradi odplačevanja kreditov.

Iz SDS sporočajo: »V zadnjih dneh je Janša prejel ponudbe nekaterih evropskih in ameriških inštitutov za več serij predavanj in jih tudi sprejel. Prav tako je prejel ponudbe nekaterih vlad za svetovanje. Pripravlja tudi izid dveh svojih novih knjig do konca tega leta.« Bo pa, kot so poudarili, velik del svojega časa, kolikor mu ga bo preostalo, posvetil vodenju in krepitvi stranke SDS. V Državni zbor se ne namerava vrniti, zato poslanske plače ne bo imel, odpovedal pa se je poslanskemu nadomestilu, ki mu pripada po zamenjavi s funkcije predsednika vlade.

Plače torej ne bo imel, še vedno pa ima odličen smisel za humor, saj je ob primopredaji javno poročal, da je čestital Jankoviću, ker mu je končno uspelo sestaviti vlado. Pa še nekaj o novem stricu iz ozadja je bilo slišati.

  • Share/Bookmark

Bivšemu pripada

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 19:58, 19.03.2013

Darežljiva bivša vlada je bivšemu predsedniku Tuerku potalala 83.000 evrov za delovanje pisarne.

Denarci bodo pritekli iz tekoče proračunske rezerve, niso pa bili načrtovani, morda res zato, ker izidi volitev še niso bili znani ob pripravi proračuna, ali pa morda zato, ker se je potihoma pričakovalo, da bo bivši tudi tekoči. Zdaj se bodo denarji našli, ker tako mora biti in pisarna bivšega predsednika ne paše pod varčevalni zakon ampak pod zakonito pravico bivšega predsednika.

83 podarjenih davkoplačevalskih jurjev bo za pisarniški material, vzdrževanje, pošto, telefonijo, časopise, literaturo, službena potovanja, nakup računalniške opreme. Iz istega fonda bo bivši predsednik lahko kupil še fotokopirni stroj, postavitev in vzdrževanje spletne strani, ureditev prostorov in nakup dodatnega računalniškega materiala.

Dobra polovička denarja je namenjena za materialna sredstva, ostanek pa naložbam in investicijskemu vzdrževanju.

Bivši ima zakonsko pravico do pisarne in dveh sodelavcev za eno leto. Ta zakonita pravica ne sliši nič o varčevanju, morali in diplomatski etiki. Opomniti je potrebno, da gredo denarci za delovanje pisarne, enoletne plače za bivšega in dva sodelavca, ki mu pripadata, so zunaj te cifre. Gotovo bo šlo tudi iz proračuna, torej direkt od mojega in tvojega.

Nekaj varčevanja pa je bilo sprejetega konec lanskega leta: bivši dobiva mesečni prejemek v višini 80 % plače predsednika – če ni zaposlen. Pravica do pisarniškega prostora je skrajšana na največ do enega leta, svetovalca in poslovnega sekretarja prav tako dobi največ do enega leta, plus uporaba službenega vozila z voznikom na največ eno leto.

Tudi iz velike višine bi se moralo dobro razvideti, da varčevanje v Sloveniji je. Utemeljitev skrajšanja in znižanja pravic bivšega predsednika je namreč solidarnostna razporeditev bremen v času krize. Nekdanjim predsednikom pa ni treba v službo tako kot žalostnim ostalim državljanom, zato je to ena najboljših poklicnih karier v Sloveniji.

Decembra lani so na KPK dobili prijavo in zato preiskujejo zaposlitev Helene Tuerk, hčerke bivšega, na Ljubljanskem gradu. Sorodstvo samo po sebi ni kršitev iz pristojnosti KPK, komisija vodi postopke zaradi suma korupcije ali drugih kršitev iz njene pristojnosti. Tudi v Plinovodih je KPK začela postopek zaradi suma kršitve dolžnega ravnanja in ne zaradi žlahte, zato se da napake brž administrativno odpraviti in pokriti, sorodstvo je teže spremeniti.

Povprečno gospodinjo kot sem jaz spravijo takšna poročanja o naših politikih in diplomatih v grozo, namreč kako je mogoče, da tako šolani in odlični ljudje potrebujejo toliko suporta navadnih državljanov in krepkih državnih finančnih pomoči, če so tako odlični in šolani? Kaj v resnici ne znajo delati ali so simulanti na državnih podporah? Čemu vendar bivšemu pisarna, če ni več predsednik? Samo vprašam, ker mogoče … pa ni opravil svojega dela takrat, ko je še bil predsednik, ker je preveč diplomacijo fural po svetu.

Menda nismo bili mi tisti, ki smo take diplomate in politike izvolili na funkcije? Ali horoskop ni bil v redu ali je pa kakšna droga kriva, pri zdravi pameti bi takih ljudi, ki sami ne zmorejo zaslužiti z lastnim delom za svoje življenje pač ne volili, kajne?

  • Share/Bookmark

Prekopicevanja dvornega norčka

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 14:35, 17.03.2013

Začelo se je v Mariboru, kjer danes končujejo na izvorni demokratični način in zainteresirana štajerska javnost bo dobila svoje spremembe, ki jih je zahtevala večkrat, glasno in odločno. Izkaz ljudske volje bo zavezoval tudi volilce. Naj bodo spremembe naklonjene in v prid Mariborčanom. Naj se začne novo in plodno obdobje, ko se bo vsak lotil tistega opravila, za katerega je plačan, zadolžen, odgovoren pred seboj in svojimi.

Ljubljani in Sloveniji v splošnem pa demonstracije, vstaje in protesti niso naredile prostora spremembam. Mnogo jih je, ki bi … vse mogoče in nemogoče, a konkretno nihče ne zagrabi bika za roge. Celo poročilo PKK ni naredilo ničesar od tistega, čemur naj bi služilo, proti korupciji pač v najvišjih političnih vrhovih Slovenije.

V sredo morda slovenska država dobi končno novo vlado, katere v resnici nihče noče, razen tistih, ki so se našli v njej. Na vseh instancah mnogi zagovarjajo predčasne volitve, katerim se itak ne bo moč izogniti. Pa saj to vemo vsi, zato ne zganjamo kakšnega posebnega cirkusa okoli ministrskega pušeljca, ki se nam obeta. Edino kar je, je to, da je morda res nekaj novih ljudi, a žal niso političnega foha, zato bodo najbrž odšli kmalu potem, ko bodo zamenjali tajnice, fikuse, telefone in računalnike.

Najpomembnejši izbranec Uroš Čufer, bo verjetno uspel na svoji torkovi predstavitvi in zaslišanju pred vrlimi parlamentarci. Slovenci imamo radi take ljudi, ki malo dišijo po barabiji in povzpetništvu, mislimo si, da je ravno prave baže, s pravim socialnim okoljem, da nas bo povlekel iz finančnega dreka. Pomisleki, da je bančnik po profesiji, niso na mestu, so samo fora, saj mu potihem to štejemo v prid. Da bo le še za Slovenijo popletel kakšen dober, pa magari sporni kredit …, zato resnično upamo, da se Bratuškova moti, upamo, da je Čuferjevo zagotovilo, da s spornimi krediti ni imel nič, prva in uspešna politična (laž) poteza.

Ni strahu torej, da bi ne bil s Čuferjem zadovoljen tudi Virant, tečna ustalina prejšnje postave. Bratuškova gotovo tudi svojemu možu vsega ne pove, saj bi se lahko tako kar naprej spovedovala in pripovedovala zgodbe, programe in dogovore. Ni vse za vse. Koalicija bi si direkt vejo žagala, na kateri čepi, če bi bila proti strokovnjaku za pufe.

Jakič, ki je naglas res nesprejemljiv za prvega med slovenskimi vojaki, je prav tako potiho čisto v redu; če je nasprotoval ustanovitvi slovenske vojske, je pač imel razlog za to. Isti razlog je uporaben tudi za nasprtno trditev, mnogokrat se je že tako izkazalo, še večkrat je izpadlo nasprotno še sprejemljivejše in bolj zakonito. Še boljši so spreobrnjenci, ki znajo biti bolj papeški od papeža. Najboljši pa so pokesani spreobrnjenci, torej se Slovenija ne bi morala bati sovražnika pod njegovim vodstvom.

Glede zamrznjenosti v PS bi tudi ne smeli imeti pomislekov zaradi poštenosti. Seveda bo vse v redu in prav, ker tako je. Dokler ni dokazana korupcija in nepravilnosti, velja, da je vse prav. Glede političnih in podjetniških sposobnosti uspešnega zamrznjenca ni dvoma, s takšnim kapitalom in zaslugami ga na celem svetu več ne ustavi nihče. Sploh ni važno, kaj piše v korupcijskih poročilih ali na odstopnih izjavah.

V parlamentu sedijo stari in prekaljeni politični mački, celo mačke se dobro znajdejo. Ko prazna vreča z denarjem žalostno plahuta na prepihu, se poslanka ubada z oploditvami, oz. z ustavnimi presojami glede teh. Delovna telesa za ocenjevanje ministrskih kandidatov in kandidatk imajo svoje predsednike in urnike, obvladajo, saj jim ne bo prvič. DZ je vsebinsko in personalno isti, torej bi ne smelo biti zadržkov za potrditev. Glasovanje bo javno o celotni kandidatni listi, rabi se pa le večina prisotnih poslancev.

Če bi slučajno kaj sfalilo na listi, je mogoče novo glasovanje na podlagi nove liste kandidatov najpozneje v desetih dneh od dneva prvega glasovanja. To je prevedeno v denar ena tretjina mesečne plače in političnega vakuuma. Šele po novem glasovalnem fiasku se lahko glasuje o vsakem kandidatu posebej, takrat pa se šteje, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov (brez ministrice brez resorja).

Če … bi ne bilo vmesnih čejev, bi poslanci v sredo potrdili ministre in bi se nova vlada konstituirala še isti dan, do konca prihodnjega tedna bi imeli primopredaje ministrskih poslov in vladna ekipa JJ bi se poslovila. Če Janković ne bo pritisnil v odstopno izjavo še datuma, bi ne bilo prvič, ko ljudi pelje žejne čez vodo.

Če bodo kateri od članov vlade na tekočih poslih, ki so bili izvoljeni za poslance, želeli, se bodo presedli v poslanske klopi, taki so Janša, Gorenak, Černač, Vizjak, Novakova, Bogovič, Žerjav. Rošadam in presedanjem kar ni videti konca, ker se je politična kriza iz političnih vrhov prenesla začasno na strankarski nivo in imajo politiki znotraj strank različna stališča.

Trenutno pa vse te štorije po svoje participira tudi Bratuškova. Očitno ni iz takšnega materiala, da bi odločno usekala s pestjo po mizi. Ali pa ocenjuje, da še ni pravi čas za odločno šefico vlade, kar je tudi prav, saj bo prvi pomembnejši datum šele sreda in še veliko čejev. Prekopicuje se ne le eden, za to delo plačan dvorni norčkek, ampak zvončkljajo kar vsi politiki in se prekopicujejo od vrat do vrat po parlamentu. Zabavno pa ni, še privoščljivo se več ne smejemo, ker je preveč žalostno.

  • Share/Bookmark

Zoki – zgodba o slovenskem uspehu

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , — pohajalka ob 12:58, 16.03.2013

Na slovenski politični in gospodarski sceni imamo kljub zamrznjenju še vedno ali celo vedno bolj pomembnega Zorana Jankovića. Rodil se je leta 1953 v Srbiji, kjer je preživel otroštvo. Došolal se je pri nas. Ima več poklicev in še več športnih hobijev in zanimacij, pretežno jih akumulira s sponzoriranji, poklicno je ekonomist, poslovnež in tudi politik. Diplomiral je v Sloveniji na Ekonomski fakulteti z diplomsko nalogo Prekupčevalci s kmetijskim blagom pri nas.

Najprej je delal na Pošti Slovenije, potem za Grič Zagreb, nadalje je bil v.d. direktorja v Mercator Investa, potlej je postal podpredsednik SOZD Emona in v.d. generalnega direktorja Emona-VS. Ker ni bil imenovan za direktorja Emone, je ustanovil in postal direktor podjetja Electa Inženiring. Leta 1997 je izvoljen za predsednika uprave Poslovnega sistema Mercator in bil leta 2006 razrešen iz političnih razlogov.

Politična kariera je bogata dogodkov:
- 1994, naveden na razpredelnici Poslovno-razvojnega sveta LDS;
- med ustanovnimi člani Foruma 21;
- župan MOL;
- med državnozborskimi volitvami leta 2008 je podprl levo koaliciji LDS, SD in Zares in pozval državljanje, naj jih volijo;
- kot župan je od najavljenih 22 projektov zaključil 12 in znova kandidiral in zasedel župansko mesto leta 2010;
- tretjič je bil izvoljen za župana MOL leta 2012;
- od leta 2011 do 2013 vodja stranke PS;
- leta 2011 je kandidiral na parlamentarnih volitvah kljub poprejšnjemu pogostemu zagotavljanju, da ne bo kandidiral;
- leta 2011 je bila ustanovljena Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija in Janković je bil izvoljen za predsednika;
- leta 2011 je stranka zmagala na predčasnih volitvah v DZ in Janković je postal mandatarja za sestavo vlade;
- leta 2013 ga je na mestu predsednika stranke “zamenjala” Alenka Bratušek.

K projektom v MOLu je Janković skupaj s še nekaj sodelavci iz Mercatorja oblikoval vodstveno ekipo Mestne občine Ljubljana in motivacijsko preoblikoval mestno upravo ter jo projektno usmeril. Z zagotovitvijo pogojev za izgradnjo Islamsko versko-kulturnega centra in pričetkom gradnje kulturno-pastoralnega centra Srbske pravoslavne cerkvene občine Ljubljana potrjuje svojo strpnost in multikulturno osveščenost in morda tudi nostalgijo po domačih krajih.

Za svoje uspešno delovanje v gospodarstvu je Zoran Janković prejel kar 13 najvišjih priznanj in nagrad:
- leta 2001 nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke;
- leta 2002 naziv “Manager leta 2002″, ki ga podeljuje Združenje Manager;
- leta 2003 naziv “Naj direktor 2003″, ki ga podeljuje revija Kapital;
- prav tako leta 2003 naziv “Najuglednejši manager” revije Manager in nagrado Primus za odličnost v komuniciranju Slovenskega društva za odnose z javnostmi, Gospodarske zbornice Slovenije in Združenje Manager;
- leta 2004 naziv “Direktor 2004″ revije Kapital in naziv “Najuglednejši direktor” revije Manager in Kline & Partner;
- leta 2005 naziv “Direktor 2005″ revije Kapital in “Najuglednejši direktor” raziskave Kline&Partner;
- leta 2006 naziv “Naj direktor 2006″ revije Kapital in “Naj direktor” po izboru bralcev Nedeljskega dnevnika;
- leta 2006 naziv »Delova osebnost leta na področju politike« in
- leta 2009 priznanje »Naj manager«, ki ga podeljuje Direkcija za izbor naj managerja Bosne in Hercegovine, JV in Srednje Evrope (v Sarajevu).

Francoski časnik Libération ga je leta 2008 predstavil za enega tistih, ki ustvarjajo jutrišnjo Evropo, da je uspešen poslovnež, ki je bil leta 2006 v prvem krogu izvoljen za župana Ljubljane in pooseblja slovensko zgodbo o uspehu.
Konec maja 2011 je prejel plaketo častnega meščana mesta Chengdu za zasluge ob krepitvi tradicionalno dobrih odnosov med pobratenima mestoma Ljubljano in kitajskim Chengdujem. Fundacija City Mayors, ki promovira dobro vodenje mest po vsem svetu, ga je decembra 2011 imenovala za župana meseca, leta 2012 pa ga je uvrstila med 25 najboljših županov sveta.

Zoran Janković je s svojo stranko sodeloval na predčasnih volitvah v DZ leta 2011. Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija je zbrala 28,51% glasov in je bila relativna zmagovalka volitev, Zoran Janković pa je zasedel poslansko mesto v Državnem zboru Republike Slovenije.

Leta 2012, je bil že tretjič v prvem krogu z veliko večino glasov (z 60,99 odstotki) izvoljen za župana glavnega mesta Republike Slovenije. Poleg zelo uspešne poslovne poti je bil Zoran Janković do izteka mandata, oktobra 2011, tudi predsednik Alumni kluba Ekonomske fakultete, Univerza v Ljubljani.

Zasebno je župan soprog Mije Janković, Virantovega Gregorja sestrične, oče dveh odraslih sinov, Damijana in Jureta, ter ponosni dedek dveh vnukinj in vnuka.

Poslovne uspehe mu zagotavljajo premišljene odločitve o razporejanju svojega premoženja v krogu svoje družine in tudi pameten vpis terjatev oz. zastavnih pravic na premoženju podjetij svojih sinov. Tako zagotovi ohranitev družinskega premoženja pred neželenimi tujimi terjatvami, recimo družbi Electa Inženiring, ki je v lasti Electe Holdinga. Direktor družbe KLM Naložbe Damijan Janković je s kupnino za 800 delnic Mercatorja poravnal del obveznosti do bank, družba pa je v večinski lasti župana Ljubljane.

Hotel Delfin v Omišlju na otoku Krk, kupljen leta 2005, je obnavljala Electa. Hotel je v lasti hrvaškega podjetja E-gradnje, v katerem je direktor Damjan Janković, ki je tudi petodstotni lastnik, medtem ko ima 95-odstotni delež Electa, ta pa je v lasti družine Janković. Itn. Vrednost zemljišča in gradbenega objekta na Krku, ki je trenutno še v lasti Damjana Jankovića in Electe, je ocenjena na 2,2 milijona evrov.

Družba E-gradnje je imela leta 2011 na računu v banki in v lastni blagajni okrog dva milijona evrov, medtem ko je podjetje od leta 2005 prijavljalo izgubo, s čimer podjetju ni bilo treba plačevati davkov. Temeljni kapital E-gradenj sicer znaša 1,57 milijona evrov.

Ljubljanski župan, ki ga KPK bremeni večkratnega kršenja protikorupcijske zakonodaje, je zaradi zavarovanja 7,8 milijona evrov terjatve vpisal zastavno pravico na 99,8879-odstotnem deležu družbe Electa Inženiring, ki je v lasti Electe Holdinga. Electa Holding predlani ni imela nobenih prihodkov, zaradi slabitve finančnih naložb pa je ustvarila 3,57 milijona evrov izgube.

Zoran Janković je bil udeležen v mnogih kontroverznostih, tako v podjetniški kot v politični karieri. V času, ko je bil Janković direktor Electe, je podjetje veljalo za »podjetje z ruskimi poslovnimi metodami«, saj ni plačevalo podizvajalcem, zaradi česar so številni propadli, šli v stečaj ali pa se znašli v poslovnih težavah.

Že v času Electe, ko je Janković postal športni funcionar, je vzpostavil sistem financiranja njegovih športnih projektov. Od svojih strank je zahteval prostovoljni prispevek za športni klub ali pa jim zanj pošiljal račune. Očitki glede Electe so se prenesli tudi v Mercatorjevo obdobje, saj je Janković uradno prodal podjetje obema sinovoma, ki nista poravnala kupnine, hkrati pa je podjetje pričelo skoraj ekskluzivno delovati z Mercatorjem.

Kot glavni direktor Mercatorja je spremenil tudi tržno politiko iz mnogih sosedskih, manjših prodajaln v večje centre. Posledično so številne manjše Mercatorjeve prodajalne zaprli ali prodali in povzročili propad drugih manjših samostojnih podjetij. Zaradi gradnje novih, večjih nakupovalnih centrov na obrobju mest, ki povzročijo stagnacijo in propad trgovin v centrih mest, naj bi se v Sloveniji povečale cene hrane. Potrošniki naj bi s plačevanjem višjih cen tudi odplačevali bančna posojila, najeta za gradnjo centra. V tem obdobju je Janković z drugimi vodilnimi v podjetju hotel izvršiti menedžerski prevzem Mercatorja; neposredno po njegovem drugem poskusu so ga tedanji lastniki odstranili s položaja direktorja.

V času županovanja je večkrat prišel v spor z vlado: sprva zaradi spremembe zakona o financiranju občin (s katerim je MOL izgubila 60 milijonov evrov), nato pa, ker Janković na Ljubljanskem gradu ni hotel gostiti razstave Enotni v zmagi.

Med drugimi očitki so tudi nasilno odstranjevanje vrtičkov v različnih mestnih predelih na občinski zemlji, načrtovana gradnja garažne hiše pod osrednjo mestno tržnico, gradnja stadiona v Stožicah (Grepovo neplačevanje podizvajalcev, neposredna finančna udeležba MOL kljub drugačnim obljubam, predlaganje donacij od podjetij, ki sodelujejo z MOL ali delujejo na področju MOL-a, spreminjanje prostorskih načrtov, s katerimi se je povišala cena zemljišč, ki naj bi bili v posredni lasti članov družine Janković, neprimeren odnos do mestne opozicije ter avtoritativno vodenje mestnega sveta in zadolževanje MOL (leta 2007 je MOL imela 32,5 milijona presežka, leta 2009 pa 26,7 milijona primanjkljaja.

Sodelovanje med MOL in podjetji, povezanimi z družino Janković, je bilo tudi predmet preiskave Preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti pri pripravi in izvedbi nekaterih projektov Mestne občine Ljubljana, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Univerze na Primorskem in javnih zdravstvenih objektov, financiranih iz državnega oziroma proračuna Mestne občine Ljubljana. Komisija je 18. oktobra 2011 podala končno poročilo, v katerim so zapisali, da obstaja utemeljen sum zlorabe javnega položaja – da so župan Zoran Janković in člani njegove družine vpleteni v spremembe namembnosti zemljišč, nakupov in vsega drugega, pri čemer so bili uspešni izključno zato, ker se je uporabilo javna pooblastila župana Zorana Jankovića.

Zoki je letos napolnil polnih šest desetletij in ni razloga, da bi ne nadaljeval svoje uspešne politične, športne in podjetniške kariere še dolgo, zamrznitvi navkljub ali pa še učinkoviteje prav zato. V globoki krizi zakopana Slovenija mu služi za odličen poligon njegovih še neizpolnjenih ambicij. Popis njegovih dosedanjih aktivnost verjetno ni popoln, morda tudi na kakšnem mestu striže v številčnih podatkih, zgodbo o slovenskem uspehu pa le učinkovito predstavi povprečnemu slovenskemu državljanu.

Vir: spletna stran MOL, Wikipedia, internet

  • Share/Bookmark

Evropa za vsakdanjo rabo

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , , — pohajalka ob 07:07, 16.03.2013

Medtem ko Bratuškova doma utira premiersko pot sebi in uvaja svoje ministre, Janša modro kima Evropejcem. Tekoče posle imamo lepo urejene in delo porazdeljeno med odhajajočim in prihajajočo predsednico vlade, vmesni čas in stvarnost resničnega slovenskega prostora rišeta obe aktualni koaliciji. Vse teče skoraj gladko, celo kadrovanja se še ne ustavljajo.

Evropa se prav tako otepa s protikriznimi strategijami kot to počnemo vsakodnevno pri nas, ne glede na zaporedje slovenske vlade in njene kompetence. Na pričakovano dogajanje ni mogoče gledati z optimizmom, kljub tovrstnim zmernim napovedim v svetu. Bijemo bitke na vseh ravneh.

Nič konkretno boljšega od zategovanja pasu ni še izumljeno na evropskem prostoru, vsi predlogi so le simbolični popravki zategovalne strategije. Razlike med nami in Evropo so le v naboru sovražnikov, s katerimi je mogoče vojevati bitke namesto ukvarjanja z lastnimi problemi doma. Vedno je laže drugim soliti pamet in se vanje vtikati, kot pa rešiti kaj doma, na svojem domačem pragu. In prijetneje je urejati strankarske in medstrankarske zdrahe kot pa skrbeti za državno gospodarstvo in finance.

Zaradi vedno večje revščine, ki nastaja v našem evropskem prostoru pa je vendarle zaznati rahel upad podpore vojni, katerekoli. V Britaniji recimo je podpora vojni upadla na četrtino in Irak se jim ne vidi več tako zelo grozeč, menijo celo, da je invazija na Irak povečala nevarnost terorističnih napadov. Za namerno zavajanje parlamenta glede iraškega orožja bi morali po mnenju javnosti takratnemu premieru Blairu soditi kot vojnemu zločincu. Stvari se s časom pač drugače zasučejo.

Skupna evropska preizkušnja je enotna zunanja politika s francosko zahtevo po prepovedi izvoza orožja sirskim upornikom kot trenutno najbolj kočljiva bruseljska tema. Konkretne odločitve se te dni ne sprejemajo, zato imajo voditelji članic bolj pogovorno srečanje na temo dolžniške krize in recesije v Evropi kot pa je kakšna resna odločitev glede politike do sirskih upornikov. Notranji evropski razkol zdaj s svojimi nasprotnimi stališči le poglabljata London in Pariz.

Na evropskem vrhu prevladuje mnenje, da bi se lahko recesija letos končala, rezultati pa niso v prid tej tezi, saj je brezposelnost rekordna in še nestabilna Italija lahko zamaje evropske evre. Tudi tam v evropskem vrhu je slišati parole o oživljanju gospodarstva in zmanjševanju brezposelnosti, a stvari se na gospodarskem področju ne premaknejo, pa če še tako vneto evropski premierji debatirajo na dnevnice in sejnine svojih domačih davkoplačevalcev.

Stroga Merklova in njeni zagovorniki ponavljajo o politiki zategovanja pasu in urejanju javnih financ, kar dnevno poslušamo in participiramo tudi pri nas v Sloveniji. Tudi o reformah pripovedujemo tako mi kot v Evropi, te naj bi zagotovile gospodarsko prenovo in povečale konkurenčnost, pa o produktivnosti in stroških dela in podobno se govori doma in v Evropi. Konkretnih predlogov za zagon gospodarstev pa ne najde nihče, aktualnejše je ta hip vprašanje pomoči Cipru.

Pa še Nikozija potrebuje pomoč pri sanaciji bank, torej smo si večina evropskih članic na vso moč podobnih. Tudi pri nas menimo, da je treba NLB teči na pomoč s svežimi prilivi, domače državne finance pa bodo zelo verjetno v rokah takega bančnika, ki bo znal popolniti prazne luknje z novimi evropskimi pufi, pač ena instanca navzgor, do sedaj slovenska država, poslej pa še evropska, kar bi moralo biti dobro, če bi ne bilo žalostno, da nam brez pufov ne gre.

Na vrhu je bila v obtoku besedna zveza ‘diferencirana rasti prijazna finančna konsolidacija’, še najbolj zaradi visokega tveganja socialne revolucije, ki dehti nad Evropo. Največje žrtve krize so brezposelni mladi in k njim se usmerjajo spodbude za zagotavljanje služb in usposabljanje. Časovni zamik med sprejetjem kakšne dobre reforme do njenega učinka je velikanski, kljub veliki porabi denarja za socialo – na svetovnem nivoju je v ta namen v Evrpski uniji porabljenega več kot polovica svetovnega denarja. Pri nas pa niti ne.

V istem ali enakem zosu brozgamo torej vsi Evropejci, oni zgoraj bijejo bitke za denar in za dobro plačane stolčke, kjer plača ni odvisna od delovne učinkovitosti. Krizne razmere niso le preživetveni program najšibkejših in najmočneje prizadetih, v kalnih razmerah ribarijo tisti, ki znajo prepoznati priliko za svoje žepe. Ob koncu kriznih obdobij so na položajih večinoma do takrat neznana imena in ljudje, ki so se vzeli od nikoder. Naša Bratuškova še ni iz novega špila, pa tudi čas še ni pravi.

Sveža koalicija naznanja konec politične krize. Ima pa v sebi dve politični stranki, ki imata svojega predsednika v zamrznjenem statusu, poleg pozitivnega Jankovića je po novem poleg še upokojenski Erjavec. Štos stoletja bi bil, ko bi ne bilo žalostno: kriza se pač ne zaključi na ukaz, po odločitvi koalicije. Pričakovati je še nadalje težavno delovanje koalicije znotraj posameznih poslanskih skupin in tudi znotraj ministrske ekipe. Imamo svoje vojne tako kot jih ima naša big-mama EU.

Svoje tišči k svojemu, tako pravijo modri stari ljudje. Ni naključje, da smo člani EU ekipe.

  • Share/Bookmark

Liberalno in pravljično

Zapisano pod: Domovina Tagi: , — pohajalka ob 11:56, 15.03.2013

Položaj nove vlade je prav tako labilen, kot so labilni protesti: stara vlada je zapustila širok nabor svojih kadrov novi vladi, s katerimi najbrž novinci ne bodo imeli kaj početi, torej bodo morali nakadrovati svoj nabor kadrov, časa pa imajo malo, le eno leto zaenkrat. V vsem tem času se bodo komaj kadrovsko konsolidirali, delati pa bodo začeli morda tako kot Janša, zadnje tedne. Torej še ni ne duha ne sluha o politični moči vlade, kot so nemočni na družbeni ravni najavljeni peti protesti.

Janševi bodo proračun stali dodatnih 60 jurjev, Turk je menda tiste s pravo izkaznico dvignil tri razrede višje, kar letno pomeni 35 tisočakov več. Več kot polovica uslužbencev v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, katerih služba je omejena s trajanjem njegovega mandata, bo izkoristilo pravico do odpravnine v znesku treh osnovnih plač. Zanje ne velja novi restriktivni ZDR.

Koliko politične moči ima vlada je seveda odvisno tudi od njene zasedbe in avtoritete, ki jim jo prizna družba oz. javnost. Najpomembnejši kadri nove vlade so Bratuškova in Čufer, oba pa prihajata iz Pozitivne Slovenije, od še kar zamrznjenega in še neodstopljenega predsednika Jankovića.

Alenka Bratušek je 42-letna magistrica menedžmenta, med letoma 1995 in 1999 je bila svetovalka za malo gospodarstvo na ministrstvu za gospodarstvo. Nato je bila 12 let zaposlena na ministrstvu za finance. Od leta 2005 do 2011 je bila generalna direktorica direktorata za proračun. Bila je tudi članica in pozneje še predsednica upravnega odbora Javnega gospodarskega zavoda Brdo. Od 17. januarja letos vodi največjo parlamentarno stranko PS.

Bratuškova je imena kandidatov za 13 ministrskih mest v DZ vložila ob 21. uri. Kandidati iz vrst SD, DL in DeSUS so bili znani že pred vložitvijo, medtem ko je PS imel svoje kandidate v tajnosti do zadnjega. Po vložitvi liste kandidatov za ministre in ministrice je nova predsednica vlade povedala v Odmevih, da je razočarana, ker strokovnjaki niso pripravljeni v tem trenutku sodelovati (z njo) in pomagati državi.

Ali država zdajle stoji ali napreduje je težko oceniti po naboru ministrov in ministric, ki ga je predložila Bratuškova tik pred potekom roka. Vedno zadaj ‘drži možička’ Nacionalni interes ali Socialni dialog, potlej je vedno prisotna še močna opozicija in državne finance, ki jih pač ni.

Kako nam kaže z denarjem ni več v rokah slovenskih bivših ali aktualnih politikov ali javnosti, civilne ali protestne ali celo slovenskih medijev, ampak je v resorju tujih finančnih hiš, ki denar imajo, te pa so v Londonu, Frankfurtu, Berlinu ali Washingtonu. To so kraji, kjer bomo jemali nove pufe, če nam jih bodo sploh še dali. Pa saj bodo, ker da bi pa kar konec vzeli, pa že ne, saj nismo kar eni Balkanci, ne? Pa še radi nas imajo, v EU, ker smo pridni, delovni in pošteni! Ker ‘pošteno zaslužbene’ pufe pošteno vračamo.

Namesto preplonkanih pamfletov protestnikov v svoj program se bo morala nova vlada konkretno in takoj lotititi finančne konsolidacije. Kaj pa razen novih pufov lahko izpelje nova vlada (če bo potrjena in sprejeta seveda) v svoji eri, ki bo trajala baje eno leto, potem pa jo čaka preizkus? Še kar naprej so finance tisto, kar mora delati nova vlada, že insolvenčna zakonodaja povzroča veliko gospodarsko škodo.

Naslednje važno področje je slaba banka, tudi temu se ne bo mogoče ogniti v obdobju enega leta. Treba bo postaviti kriterije, jasna pravila glede prenosa terjatev na slabo banko in tudi to, koliko časa se predvideva njeno trajanje. Postaviti je treba pravila in kriterije za določitev tistih velikih podjetij, ki bi jih prodali za zmanjšanje javnega dolga, sicer se bo nadaljevala tuga po sistemu bi – pa ne bi.

Finančni strokovnjaki zagovarjajo zapis jasnih finančnih ciljev na papir, da bodo za rabo tudi na predstavitvenih sestankih kupcem državnih obveznic. Vse se ta hip pač suče okrog financ, zato ni vseeno, kateri finančnik bo prvi med finančniki v novi vladi.

Kandidat za ministra za finance je Uroš Čufer iz večinske Pozitivne Slovenije, trenutno je direktor Upravljalskega centra za finančno upravljanje NLB, banke, ki ima množico finančnih problemov že sama s seboj. Mandatarka Alenka Bratušek pa se s koalicijskimi partnerji ni uskladila, kdo naj vodi ta najpomembnejši resor v novi vladi.

Predsednik DL in kandidat za notranjega ministra Gregor Virant je včeraj za RTV Slovenija poudaril, da “DL zagotovo ne bo dala glasov za vlado”, če jih kandidat za finančnega ministra s svojim imenom, kredibilnostjo in nastopom na zaslišanju v DZ ne bo prepričal. Mandatarka Alenka Bratušek pa je svojo vladno ekipo označila za “optimalno”, čeprav gotovo ve, da še kdo kima s figo v žepu.

Takoj, ko so v PS-ju razkrili ime kandidata za finančnega ministra, so se namreč sprožile polemike o njegovi primernosti. Toda očitke je mandatarka v Odmevih že zavrnila in poudarila, da ji je Čufer zagotovil, da s slabimi krediti v NLB ni imel nič. Bratuškova ob tem še povedala, da si je na mestu finančnega ministra želela videti žensko, hkrati pa si je želela nekoga iz bančnega sektorja. “Sem pa malce razočarana nad tem, da strokovnjaki, ki veliko govorijo o tem, kaj vse bi bilo treba narediti, ne pristopijo in pomagajo,” je dejala in dodala, da bi si sicer želela več strokovnjakov v ekipi, a da je ekipa po njenem mnenju optimalna.

Ostajajo še:

- “strukturne, upravljavske in tehnološke rešitve, ki bodo povečale odpornost slovenskega gospodarstva na učinke globalne ekonomske in finančne krize”

- povrnili zaupanje »državljank in državljanov, socialnih partnerjev ter mednarodne javnosti v državo Slovenijo«

- s katerim denarjem bo nova vlada »vrnila in utrdila mesto v družbi« javnemu sektorju in »družinski srebrnini«, bankam delila subvencije

- o prizadevanjih za “strukturne, upravljavske in tehnološke rešitve, ki bodo povečale odpornost slovenskega gospodarstva na učinke globalne ekonomske in finančne krize”

izseki iz najave vladnega programa iz naslovne teme o liberalnem in pravljičnem slovenskem duhu.

  • Share/Bookmark

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |