in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Nepotizem

Zapisano pod: Ljudje Tagi: , , — pohajalka ob 17:54, 26.02.2013

Pojem ‘nepotizem’ izhaja iz latinščine, iz latinske besede nepos, ki pomeni nečak. Začetki nepotizma se zgodovinsko gledano povezujejo s plemstvom in duhovščino, še bolj natančno z nepotizmom in korupcijo v renesansi, v papeški državi. Takrat je nepotizem pridobil današnji negativni pomen, ko so papeži na visoke cerkvene položaje imenovali svoje nečake brez potrebnih kvalifikacij.

Gre torej za favoriziranje nečakov in drugih sorodnikov, s podeljevanjem položajev zaradi sorodstvenih vezi in ne zaradi njihovih zaslug. Dejansko je govora o prenosu lastnine, znanja in pristojnosti z ene generacije na drugo.

»Korupcija v Sloveniji je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oz. zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.«

V Sloveniji nepotizma ni! To je prva misel, ki prežame državljana naše domovine, ko sliši ali bere o korupciji ali njeni izpeljanki – nepotizmu. Beseda ima slab prizvok, pomeni nekaj grdega in nedopustnega. Kvečjemu včasih državljan ločuje tiste zgoraj in sebe spodaj; oni zgoraj to delajo, on pa ne, a zavedanje pojava zgoraj državljanu še ne pomeni, da gre za državo.

Finta je v tem, da Slovenci nepotizma ne dojemamo kot koruptivnega ali nezakonitega. Pridobitev delovnega mesta preko sorodstvenih vezi – to je nepotizem – je del našega vsakdana. Javnost pa ga večinoma dojema kot običajen način delovanja družbe, kar je po eni strani rezultat nacionalnega karakterja, oblikovanega z zgodovinskim mešanjem etničnih in kulturnih viharjev, po drugi strani pa rezultira v majhnosti Slovenije in posledično družinske povezanosti. Posameznik pri nas ima širok nabor poznanstev in sorodstva, tudi v institucijah in podjetjih.

Teoretiki trdijo, da se nepotizem pojavlja v vseh človeških skupnostih, da je prisoten celo pri živalih, kar pomeni, da nima le kulturne podlage, ampak tudi biološko. Slovenija se ne ukvarja dosti s problematiko nepotizma, kljub temu, da se v resnici pojavlja na vseh nivojih naše družbe. Eden možnih razlogov je ta, da pač vsakdo želi dobro poskrbeti za svoje družinske člane, ker je to njegova prvinska človeška – in večinoma tudi krščanska – dolžnost.

V stiski se človek zateče po pomoč k tistim ljudem, s katerimi si je blizu, ki ga sprejemajo brezpogojno. To so družina in prijatelji. Ena največjih življenjskih stisk je lahko brezposelnost, zato je logično, da bo tak človek iskal pomoč pri ’svojih’. Ti njegovi pa že zaradi občutka dolžnosti pomagajo članu tropa tudi pri zaposlitvi. Kot rodovna solidarnost je to, opevana v literaturi, obsojana pa od tistega, ki mu ‘ni bilo dano’.

Družbeni sistem poskrbi za tekoče delovanje z uravnavanjem svojih členom. Družina je ključni mehanizem v tem procesu, ker posameznika oblikuje v člana družbenega sistema, mu dodeli predpisano vlogo ter poskrbi za njegovo preživetje in vključenost v pravila igre.

Nepotizem je odnos v sklopu daru – med nepotistom (tistim, ki obdaruje) in nepotom (tistim, ki je obdarovan). Ne gre za privilegij ampak za pravico; tudi ni prisila, temveč izbira. V tem sklopu obstaja obveza recipročnosti, pokroviteljeva radodarnost mora biti poplačana (vsaj) s spoštovanjem in hvaležnostjo.

V demokraciji velja enakost za vse, zato mora tisti, ki ima privilegij sorodstvenih vezi, dokazati, da si ta privilegij zasluži. Potruditi se mora bolj kot drugi, če ne želi postati tarča obrekovanja in sumničenja. Njegovi sodelavci so bili presojeni pred sprejemom na delovno mesto, on pa se mora dokazati z delom.

Osnova nepotizma je predaja nečesa svojim otrokom oz. sorodnikom. Njihova dolžnost pa je, da podarjeno, prevzeto obdržijo in poskrbijo, da bo prešlo tudi v naslednje generacije. Ničesar torej ne moreš v resnici vrniti pokrovitelju, ampak moraš poskrbeti, da boš vrnil družini.

Naša okolica pričakuje in podpira nepotistično delovanje, obrambni mehanizem in ogorčenje se pojavi šele takrat, ko se nepotizem zgodi na visokih javnih položajih, ali tam, kjer so ljudje prepričani, da je veliko moči in denarja, nadzora nad tem dvojim pa po njihovem mnenju nima nihče, vsekakor pa nihče tak, ki bi mu zaupali. Delovanje nepotizma pač oblikuje skupnost in v njej zasidrana fovšija.

Vendar je v resnici nepotizem v biološki osnovi tudi kulturno pogojen, tako v svetu, kot pri nas. Le obravnavana je v različnih kulturah različno, od popolnega sprejemanja, do popolnega obsojanja. Pri nas ga kot del korupcije zaznavamo kot problem družbe, ne nas samih, zato reševanje tega problema prelagamo na druge. Organi, ki so zadolženi za boj proti korupciji so več ali manj neučinkoviti, zato so glavni akterji v boju proti nepotizmu mediji.

Kitajci pravijo: Kdor je dober sin, je tudi dober brat, dober mož in dober sorodnik, dober prijatelj in dober državljan.

  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev

427

avtor Stric Marč

26.02.2013 @ 18:22

Pohvale vreden zapis!

429

avtor NoMercy

26.02.2013 @ 19:54

odličen zapis :P
ampak: ko gre za to, da drugi (namesto “našega”) nekaj “dobi” je to grdo in se dela vik in krk, kako tega v “urejenih” družbah 8(GB, D, F …) kao ni :)
nihče pa ne pogleda primerljivo “velikih” in požlahtanih družb (L, CH, B, …), kjer se “stolčni & pozicija v družbi” deduje :P

434
kodr

avtor kodr

27.02.2013 @ 10:45

Resnično!
Privilegij sorodstva je v biologiji nekaj običajnega. Privilegij vodilnih se prenaša, z ugodnostmi najvišje rangiranih, na potomstvo. Privilegij pa obstaja v dobi odraščanja in se z vstopom v “odraslost” izgubi in edino kar velja so sposobnosti posameznika, in s temi sposobnostmi se oblikuje tudi njegov položaj v družbi.
V startu imajo potomci, resnično najboljših po naravnem izboru, boljše možnosti, ki pa jih morajo v odraslosti dokazati s svojimi resničnimi sposobnostmi in njihov položaj v družbi ni že sam po sebi najvišji.

445

avtor pohajalka

28.02.2013 @ 06:38

Stric Marč, zahvaljen, cenim tvoje mnenje.

NoMercy, lepa hvala tudi tebi, tvoje mnenje tudi cenim, znaš stvari povedati direkt. :D
Imaš prav glede drugih narodov, v vseh družbah je prisoten nepotizem, le v različnih dozah. Ponekod se smatra za v redu, ponekod ne, mogoče pa pri akceptiranju pojava še najbolj vpliva gostota prebivalstva in posledično s tem omejene službe. Dokler je vsega dovolj, je vseeno, kako stvari furajo …

Kodr: spoznaš se na živalski nepotizem! Zanimivo je npr. pri jelenjadi, da se socialni položaj in ’službo’ deduje, dobesedno. Potomka košute-vodnice bo nasledila mamim vodeči položaj. Če pa ne bo prav vodila tropa, kar se izkaže v izrednih razmerah, bo brez upiranja predala položaj boljši. Gre za živost dobrih genov.

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |