in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Prihranek ali obvladovanje

Zapisano pod: Ljudje Tagi: — pohajalka ob 08:28, 12.02.2013

V prejšnjih časih, dokler še nismo poimenovali stresa, ko ga torej uradno še ni bilo, smo nadgrajevali svojo učinkovitost s prihranki časa. To smo naredili tako, da smo varčevali s časom tam, kjer se je pač dalo. Potem smo nabrani kupček časa porabili tam, kjer smo dojeli za potrebno in učinkovito. Iz enega kupčka smo ga predevali na drugega, ker časa je vedno enako veliko (ali enako malo).

‘Prihranjen čas’ ni postal čas, s katerim bi lahko počeli, kar bi se nam zljubilo. Treba ga je bilo takoj vložiti naprej v potrebno delo, zato, da smo lahko spet prihranili v času in si ljubko zamišljali, da nekoč pa bomo vendar naredili vse tisto, kar smo že dolgo nalagali v depo za čase, ko … kaj že bo takrat? In potem so izumili stres, zdaj je stres kriv, da nismo dovolj učinkoviti, da bi naredili zalogo časa za čas potem.

Če se nam življenje zazdi vedno bolj podobno boju za preživetje, kjer šteje edino to, da zdržimo (hude čase, krize vseh vrst, pomanjkanje …), je na dlani odgovor, da si je treba vzeti čas za premislek. Treba je v svojem življenju s prstom pokazati na tiste stvari, ki so pomembne, pa ne le za danes, temveč da jim bomo pripisali velik pomen za nas tudi jutri in še naprej. Potem pa je treba narediti načrt, kako uresničevati te nam pomembne stvari postopoma, ne naenkrat.

Potem pa spontano uvidimo, da samo hitenje zaradi prihrankov časa za uspešno preživetje enega samega življenja, ki smo ga dobili za nedoločen čas, ni dovolj. Treba se je lotiti obvladovanja samega sebe, zaradi časa, ki ga imamo omejeno količino. Velja prav tako za posameznika, kot za družbo nasploh, ker družbena skupnost ni le naključna množica, ampak jo sestavljamo ljudje vsak zase.

Zelo moderno je biti kar naprej nezadovoljen in podlegamo kritikanstvu vsega mogočega. Prst uperjamo v druge, nikoli vase. Mediji povečujejo svojo gledanost ali branost tako, da poročajo o umorih, kaosih, šokantnih katastrofah, a take informacije imajo svojo ceno, ki jo plačajo potrošniki teh informacij. Seveda se ne moremo vedno izogniti temu, da je naše življenje nekoliko stresno. Problem je v tem, da si takrat, ko smo v stresu, kar pozabimo vzeti dovolj časa za tiste stvari, ki delujejo kot protiutež stresu.

Priročniki za srečo v našem življenju nam svetujejo gibanje, treba je biti zunaj, govorjenje, smeh, umirjenje, jemanje odmorov, pravilno prehrano, poživljujoče dihanje in pitje vode. Za vsakega teh nasvetov lahko najdemo množico podnasvetov, kako jih realizirati v resničnem življenju. Tehnike obstajajo, guruji so vsepovsod okrog nas, na nas pa je, ali se bomo vzeli v roke.

Nenavadna je misel, da preprosto pitje vode deluje proti stresu, a morda je le nekaj na tem. Recimo dva litra vode na dan odplakne stres iz telesa v najresničnejšem in dobesednem pomenu besede. Z vodo lahko malo pogoljufamo svoj živčni sistem. To naredimo tako, da čim hitreje popijemo kozarec vode. Medtem ko goltamo, dražimo parasimpatični živčni sistem, ki je odgovoren za pomoč pri sprostitvi, tako se raven stresne napetosti zmanjša.

Odlična je tudi vroča kopel, ob koncu stresnega dneva, a za to je treba kopalnico spremeniti v oazo čutnih užitkov. Zatemnjena osvetlitev ali sveča pripomoreta k popolnemu vzdušju. Odišavljeno olje za kopeli in topla para sta balzam za dušo v lastnem domu. Če si poleg privoščimo še odlično knjigo, je užitek popoln.

Torej očitno lahko deluje voda od znotraj in od zunaj na naše telo. Če ji pripišemo blagodejnost, pa se njen učinek še poveča, kajti tudi našim možganom je treba na nek način dovoliti, da nam pomagajo v obvladovanju samega sebe.

  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev

322

avtor Stric Marč

12.02.2013 @ 20:34

Mislim, da je neolitski človek živel permanentno v stresu. In stres je prisoten tudi pri modernem človeku, vendar v milejši obliki. Ni strahu, da bi te čatovnice odnesle, sosed pobil, medved požrl…. Si pa človek zaradi pritiska družbe postavlja cilje, ki jih težko uresniči. In ta konflikt je že stres. Renesančna deklica zaradi debelosti ni doživljala stresa, saj jo ni nihče zafrkaval za debeluško.
Menim, da guruji in posamezna pomagala bolj blažijo simptome stresa, kot pa odpravljajo.

326

avtor pohajalka

13.02.2013 @ 06:34

Stres je dober v pravšnji meri, gre za to, kako za hudega kakšen stresni dejavnik doživlja posameznik. Če mu nekaj preveč pritiska, se mora uravnotežiti. Veliko nas tega več ne zna.
Stresa ni mogoče povsem odpraviti, tudi neželjenega ne. Bi bili potem ko rožice v teglčkih.
Najbolje je biti vsaj malo zdravo-sebičen.

327

avtor stricmarc

13.02.2013 @ 08:27

Napredek je očiten. Vedno bolj postajamo sebični.

366

avtor Pohajalka

19.02.2013 @ 05:24

Stric Marč, sem odločno proti tovrstnemu napredku!
Vprašanje, ki bi lahko bilo izhodišče za dolgo razpravo: koliko in kako dobro sme posameznik poskrbeti zase, da še ni kvalificiran za sebičneža? Je poskrbeti zase pravica ali dolžnost – to pa je že podvprašanje. :)

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |