in continuo

pohajalkine pisarije o vsem mogočem in nemogočem

Matematika za letos

Zapisano pod: Domovina Tagi: , , — pohajalka ob 16:14, 30.01.2013

Tako močno smo v vseh mogočih peripetijah (levo-desno, javni sektor, zniževanja vseh vrst od bonitetnih ocen do plač, psihološki politični profili, odstopi, zamenjave, zdravje žena in otrok, korupcije in protikorupcije …), da smo večinoma kar spregledali, da bo treba napolniti državno blagajno, sicer preprosto ne bomo imeli politikov, ne vlade, ker za slab denar ne bo nihče hotel delati.

Že prvega januarja so brez veliko bobnanja stopile v veljavo številne zakonske spremembe. Največ teh izhaja iz ‘varčevalnega zakona’, ki je bil sprejet že lani poleti. Spremembe pa bodo seveda udarile po naših že itak spraznjenih tošlnih. Država pač lahko dobi denar v svojo javno malho kvečjemu od državljanov, ker pufov iz tujine bo vedno manj in manjših. V luči pozitivnega pesimizma bo koledarska prelomnica prinesla tudi pozitivne novitete, malo v avtomobilizmu, nekaj na knjižnih policah, pa še kje drugje po malem. Najbolj pa izstopajo novi davki.

Prvi ukrep države je uvedba novih državnih Marija-gelt prazničnih dni, to je novih davkov. Če država nima, vzame tam, kjer je. Davki so zanesljiv priliv predvsem zato, ker se odmerjajo od dejanskih in zaresnih dohodkov, dobičkov, premoženja …, torej pomenijo za državo veliko stopnjo varnosti. Plače je mogoče nižati le do neke meje, če je ta nevidna še sprejemljiva meja prekoračena, ljudje rečejo, da se ne splača delati, da je bolje doma drgniti kavč ob socialni podpori. Nižanje plač služi okleščenju kadrovskega sestava, ki se je preveč namnožil, tako, da se najbolj odvisni od denarja spokajo sami od sebe. O varčevanju na tem področju ni realnih pričakovanj.

Novim davkom država reče ’sveži denar’. Letos ga mora nabrati v svojo pušco (cerkven izraz, vlečenje prostovoljnih fičnikov iz žepov prisotnih v gotovini) skoraj devet milijard evrov, od davkoplačevalcev ga bo s starimi in novimi davki dobila skoraj sedem milijard. Sumim, da niti ne znam prešteti do tako neznanskih številk!

Prejšnji davki seveda ostajajo, po novem pa bodo več davkoplačevali tisti z najvišjimi plačami (cca šest tisoč mesečno in več). Kapitalski dobički bodo šli iz 20 na 25 odstotkov državi. Lastniki nepremičnine, ki bo vredna več kot pol milijona, bodo plačevali do enega procenta davka. Letos bodo od lastnikov plovil največ kasirali državi tisti, ki imajo več kot 12-metrska plovila, drugi pa manj, odvisno od dolžine in moči (motorja, plovila, da ne bi kdo narobe razumel). Letos bodo višje tudi okoljske dajatve in koncesije, pri energentih bo država višala trošarine, trošarine pri tobačnih izdelkih in alkoholu pa tudi. Sladke pijače in srečke so tudi v igri.

O lačnih otrocih nas bombardirajo od vseh koncev, malo mediji, veliko se vidi (če kdo sploh gleda) na hodnikih socialnih in humanitarnih institucij, ki nadomeščajo izpad države. Mnogo staršev resnično ne zmore plačevati malice in kosil svojim otrokom, tako je država vrnila subvencijo za šolsko prehrano, ampak le za šolsko leto 2013 in 2014. Očitno se je država vendarle začela zavedati ne le svoje krize, ampak tudi revščine.

Vsi smo že izkusili, da vsaka bolezen kljub zdravstvenemu zavarovanju stane, če ne direktno v kešu, požre pa gotovo veliko časa in živcev. Uravnoteženjski zakon je usekal z nižanjem cenovnih standardov in tisti, ki potrebujejo medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni in inkotinence na domu, se bodo za ustrezne pripomočke morali znatno bolj potruditi v času in denarju. Treba bo doplačevati, še prej pa najti lekarno, ki bo te reči prodajala. Tudi glede poškodb pri delu so se pojavile spremembe; za poškodbo pri delu po novem šteje le, če jo zavarovanec utrpi na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, kadar prevoz organizira delodajalec, ali če jo utrpi zavarovanec na službeni poti. Ta sprememba vpliva na višino nadomestila plače, pravico do zdravstvenih storitev, pravico do potnih stroškov ipd. (pravice se manjšajo, seveda).

Kriza gor ali dol, recesija pa tudi – še vedno najdemo toliko denarja, da si lahko kupimo dober avto (pa čeprav na puf), lahko pa si privoščimo tudi dobro knjigo. Vsaj pri tem dvojem ne bomo razočarani. Pri Oplu se splača ogledati za adama, dočakali bomo najbolj luksuznega mercedesa razreda S, ki mu pravijo kar admiralska ladja. Mladinska knjiga je dala na trg nekaj knjig za ljubitelje psihologije in ljubezenskih romanov – o razliki med ljubeznijo in zaljubljenostjo, o brezpogojni ljubezni, sorodni duši, privlačnosti nasprotij, o prevarah in prebolevanju le-te … Pa še jih je nekaj podobnih …

Letos bomo torej lahko preračunavali, bodo plusi in bodo minusi – a ne za vse, ne pri vseh državljanih. Kleč je v tem, da nismo vsi davkoplačevalci. Bi bilo pa močno fino, ko bi se vsi skupaj začeli učiti pojma ‘pozitivna nula’ – pomeni vsaj to, da ne zapravimo več kot imamo (ali več kot lahko odplačamo).

  • Share/Bookmark
 

5 komentarjev

142

avtor LittleSweetie

30.01.2013 @ 17:28

Z zadnjim odstavkov si povedala vse kar je bilo potrebno. Torej, ne zapravljaj več kot imaš, oziroma več kot lahko vrneš z obrestmi. Tole bi lahko prebrali vsi naši državljani in če bi se tega držali, bi bilo vsem veliko lažje.

Vse preveč poslušam jamranja, kako so slabe plače, kako ni dela in vsega, a po drugi strani zapravljajo ljudje za bedarije. Najbolj me pa pogrej, ko imaš na TV prispevek o družini, ki ima finančne težave, hkrati pa mati in oče predstavljene družine med samim prispevkom skadita skupaj 10 cigaret. Za takšne in podobne bedarije, pa se vedno najde denar…problem je tudi nepremišljeno zadolževanje ljudi, vsi vemo kakšne so naše finančne sposobnosti in čez to pač ne greš za 90%.

Sem nekaj časa nazaj spisal eno objavo na to temo: http://littlesweetie.me/kriza-v-denarnici

Ljudje smo si sami dostikrat krivi za 99% naših težav…

Kar se pa tiče novih davkov in vsega kar počne vlada…mrzlično iščejo nove načine, kako napolniti proračun. Kako mi je všeč? Ah ja…brezveze zgubljati besede…

143

avtor stricmarc

30.01.2013 @ 19:00

Prispevek je dober. Živimo pa v tem svetu in država mora proračun uravnovesiti. Nekaj lahko naredi z manjšanjem stroškov ( tudi pri šolstvu, kulturi , zdravstvu…), nekaj pa pri povečanju prihodkov. Ker je gospodarstvo v recesiji, zadolženo preko vseh razumnih meja, ni druge, kot obdavčiti različne transfere.Obdavčiti bogate, pomeni, da bodo z denarjem pobegnili v tujino.
To kar dela vlada, jke nujno, ni pa zadostno. Oživeti bi morala gospodarstvo. Ampak kako? Pot, ki jo ubira, ne vodi iz slepe ulice.

144

avtor LittleSweetie

30.01.2013 @ 22:25

@StricMarc
Seveda, nekaj se lahko naredi z manjšanjem stroškov, hkrati se pa tukaj vprašajva koliko so bili vsi projekti preplačani, da je vsak še nekaj postrani zaslužil? Tako smo vsaj 2x preplačali določene projekte. Kar se pa tiče da ni druge kot dodatne obdavčitve se pa nikakor ne strinjam, res je, da je gospodarstvo v recesiji, ampak kaj točno so naredili, da bi preko gospodarstva v državno blagajno steklo več denarja, hkrati pa spodbujali gospodarstvo in ga ne zavirali?

146

avtor pohajalka

31.01.2013 @ 06:24

Littlesweetie, saj drži, kot praviš. Otroci socializma pa smo bili naučeni drugače: stanovanja bo dala država, kredite bo garantirala država, službe bo zagotavljala država … pa sindikalne prikolice na morju in malica, vožnja v službo, povračila vseh mogočih stroškov … Zdaj nismo ne krop ne voda, kot en mali šišmiš debelo gledamo in ne razumemo, od kdaj je vse drugače in moramo poskrbeti sami zase.
Moji generaciji ni bilo potrebno varčevati za starost, ker smo pričakovali finančno varnost v obliki penzije. Zdaj se vse maje in mnogo stebrov je že porušenih.
Od pozitivne nule naprej se šele prične načrtovanje in varčevanje, zato se mi zdi pomembno, da se je vsaj zavedamo.

147

avtor pohajalka

31.01.2013 @ 06:34

Stric Marč, hvala.
Poleg državnega aparata tukaj in zdaj živimo tudi državljani. Država svoje stroške manjša na račun povišanih stroškov državljanov, omejevanje in siromašenje storitev je državno varčevanje. Če želimo ali celo rabimo več, kot ponuja država v segmentu svojih storitev, moramo doplačati.
Videti je, da je največji dolžnik, tisti, ki je najbolj zadolžen, država. Gospodarstvo ni prezadolženo, ampak ga ni. Zato je zdaj na vrsti javni sektor, da ga bo vsaj manj. Bogataši so pa itak že zunaj, če pogledam po dnevnem tisku.
Dokler je še kaj kje vzeti, državi ni potrebno izvajati oživljanja gospodarstva. Zato naši ‘privatniki’ in učenjaki že dolgo nazaj rezidirajo na tujem.
V slepi ulici smo državljani, država pa še ne, saj si je včeraj uspešno izglasovala dodatne denarje za svoje stranke!

RSS vir za komentarje na objavo.

Trenutno obrazec za komentarje ni dosegljiv.

 

Blog in continuo | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |